Pogovor s patrom Francescom Pattonom, varuhom Svete dežele

V petek, 6. marca, so v Kulturnem domu v Gorici gledalci imeli priložnost pridobiti in poglobiti pogled v razmere v Sveti deželi ter spoznati zgodovino in mirovne procese, ki se dogajajo na tem področju. Poslušali so pričevanje, ki ga je imel frančiškan pater Francesco Patton, nekdanji varuh Svete dežele. Pater Patton ni bil fizično prisoten, oglasil se je po spletu iz samostana na Mojzesovem griču Nebo, ker so zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu ukinili nekaj letalskih poletov. Prav pred kratkim je izšla tudi njegova nova knjiga Maestro, dove abiti? Dall’incontro con Gesù nasce la Chiesa (Učitelj, kje stanuješ? Iz srečanja z Jezusom se rodi Cerkev) pri založbi TS Edizioni in v njej skuša razlagati Jezusove besede in dejanja v luči današnjega časa. Na temo Sveti Frančišek, mesto in mir se je s kustosom pogovarjala skupina oseb, med katerimi je bil tudi študent Marko Fior, ki mu je postavil vprašanja v slovenščini. Srečanje je potekalo kot priprava na praznik sv. Hilarija in Tacijana.

V letih, ki jih je pater Patton preživel v Jeruzalemu, je s svojimi brati opravljal pomembno vlogo kustosa in prispeval k mirovnemu procesu v tako kompleksnem mestu, kot je Jeruzalem. Povedal je, da je mir v svetu vedno krhek in da je bistvena pri tem “razorožitev” srca, zato je sv. Frančišek vedno pozdravljal bližnjega s stavkom: Naj vam Gospod daje mir! Ta pozdrav dandanes še vedno slišimo med raznimi ljudstvi Bližnjega vzhoda. Z njim je sv. Frančišek hotel povedati, da kdor želi dati mir bližnjemu, mora najprej sam občutiti mir v svojem srcu. Mir pride iz srca, ko je srce spravljeno, pomirjeno in nima več zamere.

Pater Patton je večkrat tudi srečal nekatere prebivalce Gaze, kristjane in muslimane, ki so živeli in ostali tam med bombardiranjem: dokazali so, da niso bili podvrženi sovraštvu, v srcu so gojili mir in spravo kljub težkim razmeram. Isto mu je dokazala Judinja, ki je izgubila sina, ko je 7. oktobra 2023 Hamas izvedel napad, s podporo drugih palestinskih oboroženih skupin, na glasbeni festival mladih Hebrejcev. Seveda v tem trenutku v Gazi vihra vojna in ni lahko najti ljudi, ki so pripravljeni odpreti svoja srca, raje podležejo sovraštvu. Vendar sovraštvo nima še zadnje besede. Resničnost Svete dežele je zapletena in za njeno razumevanje je treba poznati predvsem zgodovino zadnjega stoletja. Pokol Judov med drugo svetovno vojno je gotovo povzročil katastrofo in posledice se poznajo na Bližnjem vzhodu. Prav tako je zmešnjavo povzročila ustanovitev izraelske države leta 1948, ker so bili tedaj Palestinci izgnani s svojega ozemlja. Begunska taborišča v Gazi so nastala leta 1948, ko je moralo veliko Palestincev zapustiti svoje vasi. V to jih je prisilila izraelska vojska, imeli so 24 ur časa, da odidejo, nato pa so bombardirali hiše. Betlehem, na primer, je bilo leta 1948 mesto z večino prebivalcev kristjanov, po nastanku begunskih taborišč pa je postalo muslimansko mesto.

Pomemben trenutek, ki je skoraj prinesel mir, je bil, ko se je v sedemdesetih letih gibanje za osvoboditev Palestine z Jaserjem Arafatom na čelu odločilo opustiti pot oboroženega boja in se pogajati z Izraelom. To je v devetdesetih letih pripeljalo do sporazumov v Oslu, ki žal niso bili izpolnjeni. Izraelskega predsednika Jicaka Rabina, ki je podpisal ta sporazum, so ubili prav pripadniki skrajnega judovskega verskega gibanja, katerega ideologija je izhajala iz desničarskega sionizma ter verske fundamentalistične in nacionalistične kahanistične stranke, ki jo je ustanovil Martin David Kahane. Stranko so sicer prepovedali in ukinili, a ima še veliko privržencev, ki so aktivni na raznih področjih. Pozneje je mirovna pogajanja med obema semitskima narodoma skušal nadaljevati tudi nekdanji izraelski minister Olmert, a se je vse ustavilo. Krivo je tudi dejstvo, da v izraelski politiki prevladuje mnenje kolonov, ki se nočejo pogajati s Palestinci in dobesedno sledijo starozaveznim smernicam, po katerih je Mojzes imenoval Jozueta za svojega naslednika in mu naročil, naj vodi ljudstvo in osvoji celotno kanaansko deželo.

V zadnjih letih je izraelski parlament izdal vrsto zakonov, da bi preprečil nastanek palestinske države. Precej Izraelcev, ki so v začetku, po 7. oktobru 2023, podpirali vojno v Gazi, je sedaj utrujenih zaradi vojne, ki je ohromila izraelsko gospodarstvo. Tudi religije so del problema in zato morajo biti del rešitve. Naloga verskih voditeljev je, da verstev ne izkoriščajo za svoje politične namene. Na Bližnjem vzhodu je večina ljudi verna, zato bi jih ne smeli spodbujati k fundamentalizmu. Vendar žal še vedno obstaja želja po vojni. Treba je moliti, a to ni dovolj. Treba je dati glas tistim, ki sledijo miroljubni perspektivi, in upati, da bo nekoč seme miru, ki je bilo posejano, lahko zraslo.

Na vprašanje, kaj ima duh sv. Frančiška dandanes povedati naši večnarodni družbi, je pater Patton odgovoril, da je bistvenega pomena dobro sobivanje med narodi in različnimi jeziki. Razlogi, ki jih navaja sv. Frančišek, so povezani z evangelijem. Vsi smo bratje med seboj in Bog je oče vsakega izmed nas. Celo stvarstvo pripada isti družini. To poudarja Frančišek v pesmi o bratu soncu. Dodal je tudi, da je sposobnost odpuščanja bistvena za premagovanje zgodovinskih ran in nasilnih dejanj.

Ob zaključku so igralci gledališča Tubi innocenti zaigrali prizorček iz življenja sv. Frančiška, ko je ob izbruhu pete križarske vojne srečal turškega sultana v Sveti deželi. V imenu goriške občine je prinesel pozdrav odbornik Maurizio Negro, v imenu Kulturnega doma pa Igor Komel. Carlo Maria Redaelli je poudaril, da je bil zelo zadovoljen ob poslušanju patra Pattona, in je povedal, da bo prihodnji torek v baziliki v Assisiju skupaj z brati frančiškani maševal ob relikvijah sv. Frančiška. Molil bo za mir v svetu ter za goriško in novogoriško deželo.