Umetnost kot prostor pogovora o duševnem zdravju
V NŠK v Gorici je na ogled razstava mladih umetnic in umetnika združuje različne umetniške pristope, ki raziskujejo ravnovesje in ranljivost sodobnega človeka
V času, ko se o duševnem zdravju sicer govori vse pogosteje, a še vedno ne dovolj odkrito, umetnost odpira prostor, kjer besede postanejo lažje, občutki pa vidni. Prav iz te potrebe po dialogu in razumevanju je nastala razstava Umetnost in ravnovesje uma, ki bo v Feiglovi knjižnici v Gorici na ogled do 22. aprila. Njeno osrednje sporočilo je jasno: o duševnem zdravju je treba govoriti odkrito in brez oklevanja.
Razstava je nastala na pobudo skupine mladih umetnic in umetnika s Tržaškega, ki so v preteklosti že razmišljali in ustvarjali na temo identitete in sodobnega doživljanja slovenske narodne skupnosti v Italiji – “od takrat je kolektiv nadaljeval svojo pot skozi razstave, dialog in skupinsko rast”. Razstavo na temo duševnega zdravja so prvič predstavili novembra 2024 v Prosvetnem domu na Opčinah, sledili sta še lanski postavitvi v občinski dvorani Fittke in v rajonski knjižnici Fabio Saffi v Trstu. Letos je razstava na ogled v Gorici, njena organizatorja pa sta Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) ETS ter Narodna in študijska knjižnica (NŠK) ETS.
V Feiglovi knjižnici svoja dela razstavljajo Irina Goruppi, Lara Furlan, Leo Samsa, Maja Kojanec, Martina Bole, Melania Kalz, Noemi Roma, Petra Debelis in Vera Blasina. Na odprtju razstave, ki je bilo v petek, 27. februarja, so Noemi, Petra, Irina, Maja in Melania spregovorile o razstavnem projektu, svojem umetniškem ustvarjanju ter o duševnem zdravju in notranjem ravnovesju.
Dogodek je uvedel performans sodelujočih umetnic, ki so prebrale različne prispevke na temo duševne stiske, nato so predstavile svoje umetniške pristope ter delile navdihe in izhodiščne ideje, ki so usmerjale nastanek del na izbrano temo. Strinjale so se, da so za kreativno ustvarjanje vsakega umetnika potrebni čas, denar, razstavljalni prostor in navdih, ki ga vsak najde drugje. Ustvarjalni proces je za vsako umetnico različen – vsaka na drugačen način prelije svoja najgloblja čustva in misli v umetniški izdelek, vse pa se, kljub večletni izkušnji, še naprej učijo iz lastnih napak.
Osrednja idejna povezava razstave je motiv ravnovesja oziroma njegove odsotnosti v človekovem duševnem svetu, medtem ko je odprtje simbolno zaznamovala zelena pentlja. Ta predstavlja ozaveščanje o duševnem zdravju, zato jo je nosila vsaka članica kolektiva. Kljub skupnim izhodiščem razstavo zaznamuje izrazita raznolikost, saj so dela nastajala samostojno, umetnice in umetnik pa so sledili lastnim ustvarjalnim pristopom in izbranim tehnikam.
Duševno zdravje je kljub vse večji ozaveščenosti še vedno pogosto obdano z molkom, nerazumevanjem in družbenimi stereotipi. Psihične stiske niso redkost in lahko v določenem obdobju življenja doletijo vsakogar. Ne pomenijo osebnega neuspeha niti niso stvar izbire, predvsem pa jih ni treba premagovati v osami. Mlade umetnice so s svojo ustvarjalnostjo in iskrenostjo notranja občutja, lastna ali doživeta skozi druge, pretvorile v vizualne pripovedi z močnim sporočilom. Z uporabo barvne razgibanosti, izrazitih kontrastov ter različnih slogovnih pristopov in tehnik razstava ustvarja prostor za premislek in dialog o vse bolj izpostavljeni temi duševnega zdravja, še posebej v kontekstu mladih.
Razstava Umetnost in ravnovesje uma ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč vabi obiskovalce k razmisleku o notranjem ravnovesju, ranljivosti in načinih, kako lahko ustvarjalnost postane most med osebnim doživljanjem in skupnim pogovorom.
Umetnice s prikazom svojih del opozarjajo, da je o duševnem zdravju pomembno spregovoriti odprto, brez zadržkov in predvsem skupaj. Njihovo vodilo je poudariti, da umetnost predstavlja ključni način izražanja občutij in osebnih izkušenj. Zato so organizatorji k sodelovanju povabili tudi višje šole in bodo ob razstavi pripravili delavnice, namenjene dijakom. Aprila bo projekt sklenil zaključni večer na temo “Ali je umetnost terapevtska?”, ki bo obiskovalcem ponudil izhodišče za pogovor o vlogi umetnosti pri skrbi za duševno zdravje.
