V sežanski knjižnici o ženski toponomastiki
Odprtje fotografske razstave v prostorih Kosovelove knjižnice in poimenovanje ulice po Jolki Milič
Eden izmed sežanskih trgov ali ulica bo nosil ime po pesnici Jolki Milič. Novico je posredoval sežanski župan Andrej Sila na četrtkovem odprtju fotografske razstave Ženska toponomastika v Sloveniji, ki je na ogled v čitalnici sežanske knjižnice.
Razstava osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi. Prek fotografske pripovedi opozarja na nujnost poimenovanj ulic in trgov po zaslužnih Slovenkah, da bi tako popravili zgodovinsko podzastopanost žensk v javnem prostoru. Prikaz ne ponuja le pregleda izbora obstoječih ulic, ki so poimenovane po uglednih Slovenkah, ampak je poziv k aktivnemu preoblikovanju kulturne krajine, da bo ta odražala enakopravnost in prispevek žensk k razvoju družbe.
Ob izpostavitvi aktualnosti vsebine raziskave, ki omogoča spoznavanje sprememb, do katerih bi moralo priti v večji meri, je arhitektka Neža Kravos v imenu Sklada Libero in Zora Polojaz, ki je dogodek organiziral v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico, ugotavljala, da “take pobude omogočajo več zavedanja, pomagajo zbijati predsodke in omogočijo ženskam, da se opogumijo”. Za doseganje boljših rezultatov “bo treba delati na več frontah”, je ocenila.
O pobudi za poimenovanje po Jolki Milič je na srečanju spregovorila Vilma Colja (Študijski krožek Krožišče). Ta se je s pesnico, ki je preminula pred petimi leti, večkrat pogovarjala o potrebi po večji zastopanosti žensk v javnosti. Krožek je pred dvema letoma predstavil zamisel o poimenovanju Kosovelovi knjižnici: v “Jolkinem drugem domu” so bili navdušeni. Sledilo je srečanje z županom Silo, ki je izrazil pripravljenost za poimenovanje. Na dan je prišlo več predlogov: postavitev spominske plošče in ureditev zelenice z namestitvijo barvnih klopi in knjigobežnice, kjer bi se ljudje lahko srečevali, prebrali kak Jolkin verz itd. “V Kosovelovem letu bomo nadaljevali z raznimi pobudami. Če bomo skupaj vztrajali, bomo dosegli cilj, da se bo vedelo, kdo je vse pripomogel, da živimo v lepem kulturnem okolju,” je objasnila Vilma Colja.
Sežanski župan je v pozdravnem nagovoru menil, da “enakopravnost gradimo z odločitvami za bolj vključujočo in svobodno družbo”, ter hkrati spomnil, da je bila Jolka Milič “izjemna intelektualka, ki je učila, da je jezik prostor svobode in odgovornosti”. Pomen prikazane razstave, ki so jo prikazali že v Ljubljani, je na srečanju podčrtal tudi direktor Kosovelove knjižnice Marko Matičetov.
Posebno zanimivo je bilo na srečanju predavanje, v katerem je prof. Marija Pirjevec predstavila stanje ženske toponomastike v Italiji, Sloveniji in Trstu. Kljub talentom, uveljavitvi in vztrajnosti so ženske velikokrat potisnjene na rob družb, ki sicer deklarativno omenjajo enakopravnost: prezir in pozaba pravic žensk sta eden glavnih virov problemov. Analize kažejo, da je v evropskih državah zelo majhna zastopanost žensk v toponomastiki: približno dveodstotna. V Sloveniji niha med enim in tremi odstotki. Če v tem pogledu nosijo ulice in trgi v Italiji imena po dobrotnicah in religioznih osebnostih, so v Sloveniji večinoma zastopane borke, revolucionarke, politične aktivistke in umetnice. Cela vrsta žensk z najrazličnejših poklicnih področij torej ni prisotnih v javnem prostoru. Prof. Pirjevec je v podrobni analizi tržaških razmer ugotovila, da je, od skupnih 1300, moških poimenovanj 738 (večina po patriotih), ženskih pa le 34. Le 12 ulic v Trstu in okolici nosi ime po Slovencih, po Slovenki nobena. “Gre za zapostavljenost Slovencev, ki se vleče od srede 19. stoletja dalje,” je ugotavljala prof. Pirjevec.
Srečanja se je udeležila tudi predsednica društva Ženska toponomastika iz Rima, Maria Pia Ercolini, ki je pred 14 leti ustanovila mednarodno delovno skupino za povečanje zastopanosti žensk v javnem prostoru. V Italiji je 50 odstotkov poimenovanj posvečenih moškim, ženski delež zaseda le tri do pet odstotkov. Njeno društvo je leta 2019 prejelo priznanje v Bruslju in odtlej vodi tudi založniško dejavnost, izdaja spletno revijo itd. V predstavitvi raznolike dejavnosti, ki jo je prevajala kulturna delavka Elena Cerkvenič, je gostja izpostavila pomen rednega delovanja za dosego enakopravnosti in uravnoteženosti med moškimi in ženskami.
