Aktualno

Franc Fabec: “Filozofija LAS-a temelji na trajnostnem razvoju Krasa”

28. 5. 2012

Lokalna akcijska skupina Kras (LAS Kras) je v začetku leta 2012 po dolgem čakanju na vse potrebne formalne akte končno prešla v operativno fazo, saj je bil v januarju imenovan tudi nov tričlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo Franc Fabec (predsednik in predstavnik zasebnega sektorja za območje tržaške pokrajine), Miloš Čotar (podpredsednik in predstavnik zasebnega sektorja za območje goriške pokrajine) in Robi Starec (predstavnik javnega sektorja): ob upravnem odboru vodi LAS tudi njegov direktor Erik Švab.

Prvi rezultat dela upravnega odbora je bila priprava in objava 26. aprila letos v Deželnem uradnem listu prvega razpisa na podlagi osrednjega dokumenta LAS-a, to je Lokalnega razvojnega načrta (odslej Lrn), in sicer: “Razpis za odobritev pomoči za povečanje števila in prekvalifikacijo ležišč v strukturah, ki ponujajo nočitve z zajtrkom, in nepoklicnih strukturah, ki oddajajo sobe v najem”. Gre za razpis, ki bo odprt 60 dni in zapade 25. junija 2012: ta predvideva posege, ki so namenjeni valorizaciji kraških zgradb v lasti posameznikov ali družin, povečanju števila ležišč na kraškem območju, ustvarjanju dodatnih prihodkov za družine in spodbujanju nepoklicne turistične nastanitvene zmogljivosti. Prvi razpis za bed&breakfast ima dotacijo 320.000 evrov, celoten znesek razpisov na podlagi Lrn-ja pa znaša 3 milijone evrov.

Da bi izvedeli za ustroj in delovanje Lokalne akcijske skupine Kras, smo povabili na pogovor njenega predsednika, Franca Fabca.

LAS Kras – GAL Carso je javno-zasebni osebek, kot ga predvideva predpis Evropske unije (v celotni EU je približno 2000 LAS-ov, od tega kakih 200 v Italiji in 5 v FJK), in je odgovoren in pristojen za razvoj kraškega območja ter upravlja specifični sklad, ki ga predvideva evropski program Leader + v Načrtu za razvoj podeželja v posameznih regijah.

LAS Kras je neprofitna zadruga z omejeno odgovornostjo, ustanovljena po modelu, ki ga za LAS predvideva predpis Evropske unije. Subjekt sestavljata javni (50%) in zasebni (50%) kapital, kot narekuje regijski predpis v Načrtu za razvoj podeželja dežele FJK. LAS Kras zasleduje cilje in politiko, ki bo spodbujala integriran razvoj različnih ekonomskih, socialnih in političnih stvarnosti, ki so prisotne na območju. Ustanovljen je bil 7. avgusta 2008 in ima v statutu določene cilje za uresničitev dejavnosti in pobud, ki bodo spodbujale razvoj, izboljšavo in ovrednotenje lokalnih virov ter tako spodbudile trajen in uravnotežen razvoj enovitega kraškega območja, tudi s pomočjo osnovanja in vodenja lokalnih, regionalnih, državnih in evropskih programov ter projektov. Kot že omenjeno, upravni odbor morajo vsaj v petdesetih odstotkih sestavljati ekonomski in družbeni osebki ter drugi predstavniki civilne družbe.

Kdo so torej partnerji pri tem načrtu?

Med javne ustanove sodijo tržaška in goriška pokrajina, šest občin na Tržaškem (Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina), šest pa na Goriškem (Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Zagraj, Foljan, Sredpolje, Ronke). Zasebni partnerji pa so: Zadružna kraška banka (ZKB), Federacija neposrednih obdelovalcev Trst, Italijansko združenje kmetov – Pokrajina Gorica, Zveza kmetovalcev iz Trsta in Gorice (Confagricoltura Gorizia e Trieste), Deželna Kmečka zveza, Konzorcij za zaščito vin s kontroliranim poreklom Kras-Brda, Pripravljalni odbor za ovrednotenje mlečnih proizvodov MOJSIR, Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja in Agrarna skupnost.

Osrednje smernice LAS-a so zbrane v t. i. Lokalnem razvojnem načrtu.

Ob nastanku LAS-a smo deželi FJK, to je ustanovi, ki posreduje evropska sredstva za delovanje LAS-a, predstavili naš Lokalni razvojni načrt (Piano sviluppo locale). Gre za temeljito proučen gospodarsko-družbeni položaj tržaškega in goriškega Krasa. Na podlagi te študije smo določili smernice, z udejanjanjem katerih se bo ekonomski in socialni razvoj Krasa izboljšal.

Kdo je izdelal to študijo?

Študijo je po našem naročilu izdelalo podjetje Spazio verde iz Padove. Na podlagi izdelanega načrta je LAS predstavil deželi vse aktivnosti, vredne evropskega financiranja.

LAS je nastal pred tremi leti. Kaj je bilo v tem času storjenega?

Glede na to, da je bil Lrn zamrznjen zaradi težav v zvezi z izplačili sredstev (te težave so bile vezane ne samo na naš LAS, ampak tudi na državni aparat LAS-ov), smo se v tem obdobju vseeno predstavili kot pomemben akter in uresničili vrsto drugih načrtov izven Lrn.

Na primer?

S tržaško pokrajino smo se domenili za izvedbo Študije o izvedljivosti celotne prekvalifikacije območja nekdanjega begunskega naselja na Padričah ter določili potrebe območja in prebivalcev, krajevne zmožnosti ter morebitne vire financiranja, tako javnih kot zasebnih. Študija je bila izdelana in oddana decembra 2010 in je osnova za prihodnje dejavnosti pokrajine na tem območju in za predloge posodobitve Regulacijskega načrta Občine Trst, ki je sedaj v fazi izdelave. Obenem smo pripravili t. i. Masterplan Krasa. Projekt financira Dežela FJK: poverila ga je LAS-u Kras, ker ta subjekt najbolje predstavlja javno in zasebno socialno tkivo na Krasu. Izdelali smo analizo več kot 100 kmetijskih podjetij ter niz predlogov za projekte in posledično financiranje le-teh, ki bodo omogočili razvoj Krasa v prihodnje. Pomembno je bilo tudi sodelovanje s SDGZ in Deželo FJK pri izdelavi Študije ekonomskih dejavnikov za Načrt upravljanja zaščitenih območij Krasa, ki zadevajo t. i. sklop Natura 2000, ter sodelovanje na številnih delovnih omizjih in koordinacija rezultatov ter predlogov v skladu s tem, kar je predvideno v Masterplanu Krasa. Izvedli smo tudi sodelovanje pri projektih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja s pridobitvijo dodatnih evropskih finančnih sredstev (v zvezi s projektoma Kras-Carso in Sigma 2).

Na podlagi teh projektov bo imel LAS Kras v prihodnjih letih prihodke in dodatna finančna sredstva v skupni vrednosti več kot 335.000 evrov.

Končno je letos Lrn prišel v operativno fazo. Na spletni strani je objavljen razpis za projekt Bad&Breakefast. Ali so besedila ostalih razpisov že dostopna na internetu?

Niso, saj morajo posamezne razpise pristojni organi najprej odobriti, nato je besedilo objavljeno na Uradnem deželnem biltenu. Šele nato lahko razpise promoviramo. Na spletni strani je vsekakor objavljeno besedilo Lrn, ki vsebuje vse smernice, na podlagi katerih bodo razpisi osnovani.

Ali bi nam lahko te smernice na kratko predstavili?

Osrednja tema Lrn-a je trajnostni podeželski turizem, ki bo privabljal turiste iz bližnjih mestnih središč in s širšega območja zaradi številnih kulturnih, zgodovinskih, okoljskih, krajinskih in kmetijskih virov, ki so na voljo, in na ta način omogočal razvoj ženskega podjetništva in mladih podjetnikov, kar bi zagotovilo potrebno generacijsko zamenjavo. Na podlagi teh tematik se razvijajo dejanski ukrepi Lrn-ja in modeli turističnih kapacitet, ki temeljijo na izkoriščanju obstoječih nepremičnin, ki so v lasti družin, oz. družine s temi razpolagajo, in se umeščajo v socialno tkivo vasi v obliki oddajanja sob v najem; kulturne in rekreacijske pobude, ki bi izboljšale kakovost življenja podeželskega prebivalstva ter bile del turistične ponudbe na območju; ekonomske dejavnosti v primarnem in sekundarnem sektorju, ki jih tesno povezujeta pravo izkoriščanje virov in zgodovina tega območja; obenem tudi omogočanje razvoja strategije “območnega marketinga”, s katerim bi lahko sinergično izkoriščali turistično gibanje in prispevali k porastu in kvalifikaciji turizma; pa še demonstracijski projekti za skrb in ovrednotenje podeželske krajine. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo na spletni strani www. galcarso. eu ali www. laskras. eu.

Tovrstne ustanove obstajajo v Evropi že najmanj dve desetletji. V deželi FJK je vaš LAS najmlajši: je to prednost ali ovira?

Če sem odkrit, moram zaupati, da nam je ‘naša mladost’ omogočila, da smo vnaprej poznali problematike ostalih sorodnih ustanov in se posledično izognili številnim problemom organizacijske narave. Ostali LAS-i imajo namreč visoke upravljalne stroške. Tako smo se od samega začetka odločili, da tovrstne postavke ne bodo bremenili našega proračuna.

Kakšen je odnos dežele do LAS-a Kras?

Glede na to, da so nekateri LAS-i v teh letih zaradi prej omenjenih stroškov delovali pomanjkljivo, je bil predsednik deželne uprave Tondo do teh ustanov skeptičen, menda je imel celo odklonilen odnos. Stvari so se krepko spremenile takrat, ko smo zadevo speljali do zadnje faze. Predsednik Tondo je naposled sprostil operativizacijo postopkov. S političnega vidika so bili zato odnosi sprva hladni, z deželnimi uradi pa, ki dejansko operativno spremljajo LAS, so bili že od samega začetka dobri: ob strani so nam bili pri reševanju neštetih birokratskih vozlov, ki jih zakonodaja predvideva.

Najkasneje do leta 2014 bo treba uporabiti nakazana finančna sredstva. Ali bo mogoče to storiti v dokaj kratkem razdobju?

Letošnje obdobje bo namenjeno predvsem udejanjanju razpisov: v prihodnjih dveh letih pa bomo vse razpise pripeljali do dokončne uresničitve. Res je, da nas čaka veliko dela. Ob strani nam je oseba, ki skrbi za administrativne zadeve. V kratkem bomo oddali tudi razpis za uslužbenca, ki bo spremljal izključno evropske projekte, saj se naš LAS ukvarja ne samo z Lrn, ampak tudi z že omenjeno celo vrsto dejavnosti, ki zadevajo razvoj kraškega področja na Tržaškem in Goriškem.

Ali so projekti LAS-a namenjeni pretežno nekaterim gospodarskim sektorjem, denimo kmetijskemu?

Sploh ne. LAS je dejansko razvojna agencija, ki deluje na podlagi prizadevanja javnih in zasebnih ustanov. Končni uporabnik LAS-a je celotni, ponavljam celotni, gospodarki sektor Krasa.

Kako pa bodo določeni načrti Lrn usklajeni s krajevnimi naravovarstvenimi vinkulacijami Sic in Zps?

Poudaril bi najprej tole: cone Sic in Zps otežujejo razvoj kmetijskega delovanja na Krasu, saj podaljšujejo birokratsko pot zainteresiranih: namesto enega dokumenta jih mora lastnik zemljišča predložiti – denimo – dvajset. Če se pa vrnemo k Lrn-ju: investicije na podlagi tega dokumenta zadevajo splošni gospodarski razvoj na Krasu. Promocijo svoje dejavnosti bodo lahko koristili v enaki meri kmetovalec ali obrtnik ali pa oseba, dejavna v turističnem sektorju.

Lokalna akcijska skupina Kras je namreč zaradi dolgega začetnega pripravljalnega obdobja še dokaj nepoznana struktura. Ali bo upravni odbor prirejal informacijska srečanja, da bi med zainteresiranimi gospodarskimi dejavniki na Krasu širil razvojne prednosti te strukture?

Dejansko smo to pred nedavnim že začeli s srečanjem v goriški pokrajini na informativnem središču Gradina v Doberdobu in na sedežu Sklada Mitja Čuk na Opčinah (v samem posolopju deluje naša upravna izpostava), kjer smo predstavili razpis za načrt Bad&Breakefast. Res pa je, da nas javnost še ni spoznala preprosto zato, ker do danes nismo bili še ‘operativni’. Verjamem, da bomo v kratkem postali prepoznavni: LAS je namreč ustanova, ki bo imela na razpolago dokajšnjo vsoto denarja, ki ga bo vložila v razvoj kraškega območja obeh pokrajin. Ta vidik je vse prej kot zanemarljiv…

Kako bi kot predsednik LAS-a apeliral na kraške gospodarske akterje, naj se zglasijo pri vaši organizaciji?

Predvsem z željo, da bi z gospodarskimi dejavniki na Krasu imeli nenehno iskreno soočenje, s katerim bi še bolj temeljito evidentirali ekonomske potrebe kraškega območja. Škoda bi bilo, da bi nespametno izkoristili tako vsoto denarja. Naš Lrn je za razliko od ostalih v deželi drugačen. Naš programski dokument ne vlaga denar v aktivnosti posameznih podjetij: dežela je bila presenečena nad dejstvom, da smo se mi raje odločili za splošno promocijo ozemlja, za valorizacijo krajine, za ovrednotenje turistične prepoznavnosti Krasa. Gre preprosto za izbire, ki imajo pozitivne trajnostne učinke. Želeli smo tako sprožiti sistemsko razvojno filozofijo, ki se bo ohranila tudi potem, ko bo LAS končal svojo nalogo.

Kakšna bo usoda LAS-a po letu 2014?

Ni nam znano, v kašno smer bo krenila evropska agrarna politika v prihodnjem obdobju. LAS Kras se bo moral po tem programskem obdobju, ko bo konkretiziral svojo dejavnost in bo naposled dejansko ukinjen, vsekakor ohraniti kot razvojna agencija. Prav zato smo veliko znanja v teh letih ob programiranju Lrn-a investirali predvsem v snovanje evropskih načrtov.

Igor Gregori