Domovina, država, narod, Heimat …

Piše: Jurij Paljk

Ponesrečena izjava predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar slovenskim dijakom v Trstu minuli teden, o katerem poroča Anastazija Pertot na tržaških straneh – ostali člani uredništva smo imeli v goriškem uredništvu študijsko izpopolnjevanje za objave našega tednika na svetovnem spletu –, je naletela na žgoče, a tudi umirjene odzive, ki se jim tudi sami pridružujemo. Nekaterim medijem pri nas pa se ta sporna in ponesrečena izjava predsednice ni zdela niti vredna omembe. Izjemno smo bili veseli tehtnega zapisa Jakoba Murovca za zelo brani slovenski spletni portal N1. Postavni in bistri 23-letni mladenič je od otroških let dejaven v pevskih sestavih Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, danes pa je član vrhunskega Mešanega mladinskega pevskega zbora E. Komel. Mladi časnikar je dal besedo našim vidnim predstavnikom in veseli smo bili treznih in umirjenih izjav predsednice SKGZ Ksenije Dobrila, predsednika SSO Walterja Bandlja in deželnega svetnika Slovenske skupnosti Marka Pisanija. Vsem trem v imenu vseh nas čestitamo za umirjen ton, predvsem pa za misel, da imamo Slovenci v Italiji za domovino državo Slovenijo. Senatorka Tatjana Rojc nam je povedala, da je šlo pri izjavi slovenske predsednice za zdrs, napako, ko je namesto država uporabila besedo domovina. Med številnimi odzivi bi izpostavili čustveno pismo študenta prava na Dunaju Marka Trstenjaka, ki v dnevniku Večer piše pismo predsednici in ji razlaga, zakaj Slovenci, ki živimo izven meja države Slovenije, čutimo in imamo Republiko Slovenijo za domovino. Aljoša Fonda je v zapisu za Primorski dnevnik razčlenil dejstvo, da pač živimo v Italiji, in dodaja, da nekateri izmed nas imamo/imajo za domovino tako Italijo kot Slovenijo, kar ni nujno slabo; lepo pa je tudi opozoril na večplastnost razmišljanja o domovini pri nas in med mlajšimi. Od ponesrečene izjave slovenske predsednice se je ogradila skoraj vsa slovenska politika. Veseli nas dejstvo, da pri nas žolčnih napadov na predsednico ni bilo. Pri Novem glasu se držimo načela, da je vsak slovenski predsednik, pa če nam je politično ali kako drugače všeč ali ne, tudi naš predsednik. In to trdimo tudi za predsednico Natašo Pirc Musar, ki je in mora biti predsednica domovine Slovenije, države Slovenije za vse nas, pa če s(m)o jo volili ali ne. Od njene politične drže in odnosa do vseh nas pa bo seveda odvisno, kakšna državnica bo!

12. julija leta 2000 je na povabilo takratnega nadškofa msgr. Dina De Antonija prišel na praznovanje zavetnikov naše dežele sv. Mohorja in Fortunata maševat in predavat dunajski kardinal Christoph Schönborn, učen mož, plemič, dominikanec, poliglot. Dobesedno očaral nas je s svojim predavanjem, ko je kot človek meje, tudi sam z družino ubežnik – iz rodne Bohemije na Češkem je njegova večnarodna družina leta 1945 zbežala v Avstrijo pred Beneševim režimom –, svoje predavanje začel v imenitni, nemško obarvani italijanščini: “Pozdravljeni, preden karkoli povem, bi najprej rad razložil, kaj pomenijo besede Heimat, domovina, narod.” Spominjam se, kako se je najbolj zaustavil pri besedi, izrazu, pojmu Heimat. Takrat, 20. julija 2000, sem v Novi glas, št. 27, kot kronist srečanja v Ogleju zapisal: “O pomenu besede Heimat je (kardinal) nalašč dlje govoril, da bi kasneje lahko povedal, kaj pojmuje pod pojmoma narod in domovina. Da bi svoje besede podkrepil, je citiral prof. Josefa Rovana, nemškega Juda, ki se je pred vojno spreobrnil, bil ujet kot aktiven borec proti nacizmu, preživel grozo Dachaua, postal francoski državljan, a je kljub temu trdil, da ima pravico imeti več ,malih domovin‘. Prav Rovan je zapisal, da ,je občutek, da imaš svoj dom na več krajih, čudovit, a ne imeti več kraja, v katerem se počutiš doma, strašna usoda‘. O teh stvareh je kard. Schönborn podrobno govoril, da bi pokazal, kako mora biti vsak človek, ki hoče biti Evropejec, najprej pripadnik nekega naroda, se mora najprej počutiti nekje doma, če hoče zares dejavno potem delati v okviru Evrope. Narod je po Rovanovi definiciji ,naravna skupnost istega in identičnega izvora‘; zato se je kardinal vprašal, ali so lahko Avstrijci narod, ko pa že vpogled v telefonski imenik pokaže, da gre že na Dunaju za izjemno narodno mešanico ljudi. Za domovino pa je kard. Schönborn dejal, da se ljubezen do nje kaže predvsem takrat, ko je ogrožena.”

Tako. Moč besede, pomen besed, za katerimi je treba stati, predvsem pa paziti, kakšno in katero se v točno določenem času in na točno določenem kraju uporablja. Velja za vse nas, tudi za predsednico Republike Slovenije, še posebej v našem prostoru ob in na meji.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme