8. septembra je praznik Marijinega rojstva ali Mali šmaren

Praznik sledi Marijinemu vnebovzetju ali Velikemu šmarnu, ki je 15. avgusta. Čas med praznikoma je znan tudi kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča.

Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, praznovanje se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.

Ljudski imeni za praznika Marijinega vnebovzetja, ki je največji Marijin praznik, in Marijinega rojstva sta tudi Veliki in Mali šmaren oziroma velika in mala maša. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo, kot je tudi blagoslov rož.

Mala maša pa pomeni tudi začetek hladnejšega, jesenskega obdobja. Tako je iz ljudskega izročila, denimo, znan pregovor: Mala maša za suknjo vpraša in lastovke odnaša.

Praznik Marijinega rojstva sicer praznujejo tudi pravoslavni kristjani, a ga bodo mnogi, med njimi tudi verniki srbske pravoslavne Cerkve, ki je prisotna tudi v Sloveniji in Trstu, zaradi uporabe drugačnega koledarja obeležili v drugi polovici septembra.

V katoliški Cerkvi se na Mali šmaren spominjamo Marijinega rojstva.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme