Kratki februar s svojim igrivim in resnim licem

Šesta številka otroške revije Pastirček v 80. letniku

Čeprav je februar najkrajši mesec v letu, nosi v sebi kar nekaj pomembnih dni. Prav na te opozarja Pastirčkove bralce njegov urednik Marijan Markežič v novi številki te otroške revije, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva in letos praznuje okrogli jubilej. Gospodovo darovanje, svečnica (2. 2.), po kateri so naši predniki februar poimenovali svečan, nas spominja, kako sta Marija in Jožef Jezusa, po judovski navadi 40 dni po otrokovem rojstvu, nesla v tempelj, da bi ga posvetila Bogu. Na ta dan duhovnik pri maši blagoslovi sveče, ki jih verniki nato nesejo domov, da jim bo sveča za zgled, saj z izgorevanjem in oddajanjem luči použiva samo sebe. Kot sveča moramo tudi mi drug drugemu biti luč in si pomagati. To je še posebej dragocen nauk za današnji čas, ko sebičnost kraljuje nad človekoljubnostjo. Prav na svečnico se navezuje rubrika Paole Bertolini Grudina Čas za igro!!!

V februarju godujeta sv. Blaž (3. 2.), zaščitnik pred boleznimi v grlu, in Lurška Mati Božja (11. 2. – tudi dan bolnikov), ki se je prikazala Bernardki v Lurdu. Za nas Slovence je še zlasti pomemben 8. februar, ko se s praznikom slovenske kulture spominjamo smrti Franceta Prešerna (1800-1849), ki je ustvaril izjemne pesniške mojstrovine. Da moramo biti na svojo kulturo in jezik ponosni in ju gojiti, otroke vedno opominja tudi Pastirček s svojimi izvirnimi rubrikami. V februarski številki je kar nekaj strani namenjenih prav bogatenju naše materinščine. Pod naslovom Slovenščina za v žep Barbara Rustja z zgledi in vajami  nazorno razlaga, kako odgovarjamo na vprašanje čigav? ali čigavo?, kako iz samostanika ali lastnega imena naredimo pridevniško besedo. Ema Terpin pa v Jezikovnem kotičku dinozavra Matica pojasnjuje, da je pridevnik beseda, ki stoji ob samostalniku in ga bolje opiše. Ker vaja dela mojstra, je tudi ona razlagi priložila kar nekaj vaj, ki jih bodo pridni šolarji gotovo rade volje izpolnili. Pesnica Berta Golob svoje jezikovne namige postreže v verzih pod igrivim naslovom Jezikovni vozliček za tvoj jeziček. Marsikaj modrega za življenje bodo Pastirčkovi bralci lahko izluščili iz basni Lisica in Jazbec, ki jo je napisal V. T. Arhar, ilustrirala pa Danila Komjanc. Prikupno muco Mici izpod peresa Barbare Rustja bralci že dobro poznajo. Tokrat bodo izvedeli, kako spretna je pri lovu vsega, kar se miga ali leti …

Kako so dandanes tudi otroci obsedeni in zasvojeni s pametnimi telefoni in drugimi tehnološkimi vragolijami, ki nam odžirajo čas za druženje, srečevanje s prijatelji, igro … , v besedi in sliki prikazujeta Nina Grudina in Paola Betolini Grudina pod naslovom Halo? Tukaj tehnologija!. O tej aktualni tematiki modruje tudi Packo. Tudi privlačen strip Walterja Grudine, Družinske zgodbice, je na tej valovni dolžini, seveda v humornem ključu. Paola Bertolini Grudina je z možem Walterjem soavtorica rubrike Zgodbe iz Svetega pisma, v katerih je tokrat osvetljena prilika o usmiljenem Samarijanu, ki bi ga morali posnemati vsi, še zlasti tisti, ki se imamo za kristjane.

Ob okrogli obletnici svojega dolgega življenja se Pastirček spominja sodelavcev in urednikov v občasni rubriki Skozi čas … V februarski številki predstavlja dva nekdanja Pastirčkova urednika, Srečka Gegorca (1894-1972) in Jožeta Prešerna (1909-1992). Oba sta bila duhovnika. G. Srečko Gregorec je bil doma iz Mengša, v duhovnika je bil posvečen l. 1917 v Ljubljani. Služboval je na Vipavskem in v Gorici. V Šturjah je ob cerkvi dal zgraditi dvorano, v kateri je v času fašizma učil slovenski jezik. Hvaležni vaščani so mu postavili spominsko ploščo. G. Gregorec, ki je Pastirčka urejal od š. l. 1951-1952 do š. l. 1962-1963, je za revijo pisal zgodbe, igre in pesmi. Najbolj priljubljene so bile tiste o Ivčku Nagajivčku, ki so izšle v samostojni zbirki l. 1996. Ilustriral jih je dr. Jože Vrtovec. G. Jože Prešeren se je rodil v Smolenji vasi pri Novem mestu. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani l. 1933. V Rimu je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. L. 1945 je prišel v Trst in tu ostal do smrti. Poučeval je filozofijo na liceju in verouk na raznih slovenskih šolah. Poskrbel je tudi za natis veroučnih knjig za osnovno šolo. Z raznimi drugimi tržaškimi duhovniki je prirejal srečanja za odrasle in otroke ter organiziral prvo slovensko otroško kolonijo v Žabnicah. Od l. 1959 se je zelo zavzemal za širjenje skavtizma. l. 1963 je uredil in izdal prvi slovenski skavtski priročnik. Pod njegovim urednikovanjem je Pastirček izhajal v Trstu in dobil večji format. V enem šolskem letu je izšlo 8 številk. Stare Pastirčkove naslovnice so objavljene pod življenjepisoma dveh zaslužnih sodelavcev.

Ker v februarju zakraljuje šaljivec pust, mu Pastirček na svojih straneh zmeraj dodeli nekaj prostora. Prav z mislijo nanj likovna umetnica Vesna Benedetič nazorno prikazuje, kako naj otroci izdelajo pustne smeškote. Tudi papagaj Pepe Danile Komjanc se želi udeležiti pustnega rajanja, zato čaka, da ga otroške roke odenejo v živahen kostum. Tatjana Ban pa vabi male risarje, naj pomagajo snežinki, ki je odšla na smučanje … . Ta mesec (14. 2.) goduje tudi sv. Valentin, prvi spomladin, zavetnik zaljubljencev, Nada Petaros ob tej priložnosti daje navodila, kako izdelati oz. izrezati izvirne, papirnate zapestnice.

Navdušeni pevci bodo s svojimi zborovodkinjami ali zborovodji lahko zapeli pesmico Mavrica, ki jo je na besedilo Simona Gregorčiča uglasbil neutrudni Patrick Quaggiato za enoglasni zbor in klavir.

Kot vselej si bodo bralci tudi v tokratni številki med Pastirčkovo pošto ogledali veliko lepih risbic in prebrali zanimive zapise učencev OŠ L. Abram iz Pevme, OŠ Prežihov Voranc iz Doberdoba in OŠ F. Erjavec iz Štandreža.

Pastirček srčno vabi vse male pisce, naj vzamejo v roke pisala in napišejo kaj o svojih doživetjih na izletih, prireditvah … Svoje zapise in risbice naj čim prej pošljejo na e-naslov zadruga.gm@gmail.com

Februarsko številko Pastirčka lahko “prelistate” tudi na spletni strani noviglas.eu

Veselo branje!