Caveri ob jubileju zaščitnega zakona: "Še vedno premalo pozornosti do manjšin"

Za spomin in mnenje smo vprašali tudi takratnega poslanca Luciana Caverija, ki je s stranko SSk in z manjšinami nasploh vedno tkal vezi ter delil njihovo skupno usodo.

“Glede zakona sem se veliko pogovarjal, razmišljal in soočal s predstavniki slovenske narodne skupnosti, predvsem s stranko SSk, s katero smo od nekdaj sodelovali in imeli prijateljske odnose. Imam veliko spominov na tisto obdobje, tudi ostrih, kot na primer takrat, ko je poslanec Menia v parlamentu pokazal ves svoj prezir do slovenske narodne skupnosti in hkrati do vseh predstavnikov manjšinskih narodov. Pokazal je, kako je takrat obstajala brezbrižnost do manjšinskih jezikovnih skupnosti s strani ekstremistov – ne le z desnega političnega pola, temveč tudi z levega.

Drugače pa moram povedati, da ni bilo vse negativno. S strani večine kolegov tako v parlamentu kot v sami komisiji, kjer se je razpravljalo o zakonu, je bilo veliko zanimanja, predvsem o zgodovini avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj niso bili seznanjeni z globino in dolžino njene prisotnosti. Bili so tudi zelo presenečeni nad normativi, ki so izšli iz anglo-ameriške uprave ozemlja po koncu druge svetovne vojne, in nad značilnostmi varstva, ki so pokazale občutljivost anglo-ameriških sil do te tematike po padcu fašizma.”

Bili ste tudi evropski poslanec. Kako danes vidite stanje pravic in odnos večinskih narodov do manjšinskih vprašanj?

“Povejmo si iskreno … katalonski primer ni prav lepa reklama za Evropo in EU, saj je v bistvu pokazala, da obstajata dve Evropi: Evropa držav in Evropa narodov – ta druga pa je precej šibkejša. To močno vpliva na kredibilnost EU glede odnosa, ki ga ima do vprašanja varstva manjšin.

Na državni ravni vidim, da nasploh obstaja premajhno zanimanje za manjšinske tematike, kot da ne bi razumeli moči manjšin in težav pri ohranjanju jezika, kulture in tradicije nekega naroda na določenem ozemlju. Še vedno ne razumejo, da je to lahko veliko bogastvo. Osebno sem vedno videl manjšine in odnos z njihovimi predstavniki kot veliko obogatitev.

Še vedno je treba sodelovati – predvsem zgodovinske avtohtone skupnosti v Dolini Aoste, Furlaniji – Julijski krajini in na Južnem Tirolskem. Potrebovali bi močnejše usklajevanje glede manjšinskih odprtih vprašanj; to je bilo v določenih obdobjih zelo močno in produktivno.

Ob priložnosti 25-letnice zakona 38/2001 bi se rad spomnil nedavno preminulega velikana politike Ronalda Ritza, zgodovinskega predstavnika SVP. Ko sem postal poslanec leta 1987, me je kot najstarejši ‘senator manjšin’ povabil na večerjo in mi dal dragocene napotke. Povedal mi je: ‘Zapomni si, da morata varstvo in razvoj jezikovnih manjšin – ne glede na družbene in kulturne vidike – imeti pravno podlago. Če želiš imeti pravice, morajo biti te jasno opredeljene v predpisih.’”

Preberi več o jubileju zaščitnega zakona (klikni in preberi).