25 let zaščitnega zakona
O zakonu 38/2001 in varstvu manjšin tudi v pogovoru z Damijanom Terpinom in Lucianom Caverijem
Skupno zastopstvo slovenske manjšine v Italiji je predlog besedila zaščitnega zakona pripravilo leta 1993, italijanski parlament pa ga je sprejel 14. februarja 2001. Zakon z 29 členi je začel veljati z objavo v italijanskem uradnem listu 10. marca 2001 kot zakon 38/01.
Petindvajsetletnica zaščitnega zakona 38/2001 je za Slovence v Italiji čas za trezen razmislek o dokumentu, ki je ob svoji odobritvi napovedal nov začetek za narodno skupnost. Ob obletnici sprejema pa se je nemogoče izogniti tako uspehom kot tudi pomanjkljivostim tega zakona ter še vedno nerazrešenim odprtim vprašanjem. Prav tako ne gre prezreti takratnega zapletenega političnega ozadja nastajanja zakona, ki v marsičem spominja na današnji odnos nekaterih akterjev v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Takrat je predvsem stranka Slovenska skupnost, edina slovenska stranka v Italiji, opozarjala, da je bilo končno besedilo precej oddaljeno od skupnega slovenskega predloga iz leta 1993, ki je med drugim predvideval za manjšino izjemno pomembno zajamčeno zastopstvo v rimskem parlamentu. Stranka je bila v ključnih fazah usklajevanja celo povsem odrinjena na rob procesa.
Zakon je bil vsekakor izjemnega pomena za celotno skupnost; zelo pomemben je bil zlasti za videmsko pokrajino, saj je ta z njim prvič uradno priznala prisotnost Slovencev na svojem območju, kar je vodilo tudi v podržavljenje in nastanek dvojezične šole v Špetru. Manjšina je začela biti sistematično financirana, s čimer je bilo nadgrajeno že razvejano družbeno delovanje in poslanstvo naših društev in organizacij. Narodni dom je ponovno prešel v slovensko last in upamo, da bo čim prej “slovensko zaživel” tudi v praksi.
Žal je ostalo veliko pomanjkljivosti v izvajanju zakona, predvsem na področju zastopstva, nedoslednega dvojezičnega poslovanja javnih uprav, dvojezičnih napisov ter odprtih vprašanj na področju šolstva in glasbenega šolstva.
Današnja obletnica tako ni le priložnost za praznovanje zgodovinskega koraka, temveč tudi opomin, da brez celovitega izvajanja zakona in politične enotnosti slovenska skupnost še vedno biva v prostoru, kjer je zaščita zapisana na papirju, a prepogosto ostaja neuresničena v praksi. Družba, politično dogajanje in družbeno jedro naše narodne skupnosti so se od sprejetja zakona zelo spremenili, vendar upamo, da bomo kljub temu kos velikim, še vedno nerešenim izzivom. Razveseljujoče je nedavno sprejetje in vključitev Tablje kot 33. občine v zaščitni zakon. Nekoliko manj veselo in skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da še vedno ni sprejet predlog sestave deželne komisije, ki bi lahko že delovala, imela neposreden stik z ministrstvom za šolstvo ter odločala o kočljivih temah in odprtih vprašanjih našega šolstva, stebra obstoja naše narodne skupnosti.
Ob jubileju sta o zaščitenm zakonu več povedala predsednik SSk Damijan Terpin, ki je bil že takrat v vodrstu stranke (klikni in preberi) ter takratni poslanec Luciano Caveri, ki je s stranko SSk in z manjšinami nasploh vedno tkal vezi ter delil njihovo skupno usodo (klikni in preberi).
