Alternativni in obnovljivi viri so prava pot

Piše: Matevž Čotar

Pogovor / Giulia Leghissa, ekonomistka za vetrne in sončne energetske projekte pri Shellu

Podjetje oz. naftno-plinska družba Shell je velikan na mednarodni ravni, o katerem ste najbrž že slišali. Mogoče pa niste vedeli, da se je v zadnjem desetletju začelo močno posvečati tudi alternativnim virom energije. Tržačanka Giulia Leghissa se na Nizozemskem ukvarja prav z obnovljivimi viri energije, točneje v omenjeni družbi sodeluje v skupini ekonomistov za vetrno energijo na morju in sončne energetske projekte.

Kdaj si izbrala sončno in vetrno energijo? Je bila to že študijska ali kasnejša, delovna izbira?

Študirala sem fiziko v Trstu in že med triletnim študijem me je začela zanimati pot alternativnih virov energije. Že na magistrskem študiju sem se torej odločila za alternativne in obnovljive vire energije ter se specializirala na področju sončne energije in baterij. Ko sem sklenila študij, pa sem na tem področju hotela nadaljevati tudi v praksi in svoje znanje še dodatno nadgraditi. V zadnjih letih sem to storila še z vetrno energijo, v sklopu službe.

Službo sem dobila v podjetju, ki je v zadnjih letih veliko vložilo v oddelek za alternativne in obnovljive vire energije, to se pravi, da se ukvarja s proizvodnjo in preprodajo energije pridobljene z alternativnimi viri, kot so npr. sončna in vetrna energija (tako na kopnem kot na morju), baterije za velike komplekse in objekte ipd. Jaz sem v službi prav v tem oddelku kot ekonomistka za projekte sončne in vetrne energije, predvsem za vetrnice na morju. Moja glavna naloga je pomagati in svetovati tako tehnični kot komercialni ekipi ter izvajati čim boljšo strategijo na tem področju: pomagati pri izbiri najboljšega oz. najprimernejšega projekta od tehnične izdelave do dizajna in komerciale. Skušam dobiti najboljši način za prodajo tega, kar izdelujemo oz. proizvajamo, svetujem, kam investirati in katero pot ubrati v prihodnosti in zakaj: kam je treba postaviti sončne panele in vetrnice, kako jih je treba nastaviti oz. obrniti, kakšne so možnosti preprodaje, komu prodajati, kako se lahko izboljša delovanje podjetja ne zgolj z ekonomskega vidika, ampak tudi z ekološkega in družbeno-socialnega … To so vprašanja, na katera skušam odgovoriti in z odgovori svetovati pri izbiri pravilne strategije.

Ni naključje, da deluješ na severu … Večkrat se sliši, da so severne države bolj napredne na tem področju, je res? Kako pa je z Italijo in Slovenijo oz. Evropo na splošno?

Pravzaprav ni res. Resnica je vedno nekje v sredini. Italija je zelo napredna, predvsem ko govorimo o sončni energiji, prav zaradi sončne lege. Zato je precej razumljivo, da se je iz ekonomskega razloga močneje razvila sončna energija kot alternativni vir pridobivanja energije. Manj je razvita npr. vetrna energija. Zakaj me je torej pot peljala na Nizozemsko? Mislim, da tako v Italiji kot Sloveniji trenutno primanjkuje predvsem poglobljen študij, ki bi usmerjal na to specifično področje. Tu sem zaman iskala primerno smer in jo dobila na nizozemski univerzi, kjer sem magistrirala.

Slovenija je majhna država, toda zelo bogata z alternativnimi viri, dobro delujejo hidroelektrarne in nenazadnje imamo Krško. Ne glede na to, ali smo proti nuklearki ali zanjo, je to prav gotovo alternativni vir, ki povzroča manj onesnaževanja kot fosilna industrija. Zadnja leta se veliko govori o sončni energiji in se nadgrajuje, toda trenutno Slovenija nima take velike potrebe, da bi vlagala močno v alternativne vire energije. Vedno je treba misliti na prihodnost in biti vsekakor pozorni na scenarije, ki bi omogočali čim manjšo uporabo fosilnih virov.

Če razširimo pogled na evropsko raven, sta Italija in Španija zaradi sončne lege naredili velik napredek v sončni energiji, imajo pa npr. Anglija, Danska, Nizozemska velik odstotek proizvodnje vetrne energije na morju. Vsekakor je Evropa na mednarodni ravni najbolj napredna na področju alternativnih in obnovljivih virov, če izvzamemo Kitajsko. Tam vlagajo veliko v alternativne vire in gradijo ogromne energetske parke sončne in vetrne energije. Zaradi drugih družbenih težav, politike in interesov se na Kitajsko običajno gleda kritično, veliko novosti na področju energetike pa nastaja prav tam (Kitajske tovarne proizvajajo večji odstotek svetovne proizvodnje sončnih panojev in baterij).

Zakaj so ljudje skeptični glede alternativnih virov energije?

Mislim, da se na splošno ljudje vedno bojimo novosti. Sončna energija je danes postala skoraj nekaj normalnega. Ljudje glede tega niso več skeptični in pretežno vidimo, kako se posamezniki odločajo za sončne panele. Postala je normala, a tudi to na začetku ni bilo kar tako. Za baterije in vetrnice je mogoče potrebno še nekaj časa, saj opažamo še nenaklonjene odzive. Ko nekaj razbije status quo, nastajajo obdobja tranzicije, dvomov in vprašanj. Mislim, da je vse le stvar časa. Seveda gre tudi za interese, saj imamo v našem globalnem svetu lobije, večje skupine ljudi, ki ščitijo svoje interese in posledično ovirajo pospeševanje alternativnih virov.

S to temo so povezane podnebne spremembe, kajne? Med drugim se bliža Draga, občutena tribuna za Tržaško in širšo javnost, na kateri so organizatorji pozorni tudi na širše problematike, med drugim na podnebje. Letos bo npr. na Dragi mladih govor o energetiki …

Ja, mislim tudi, da ni slučaj, da so mladi zelo pozorni na alternativne vire energije in na kočljivo stanje zaradi podnebnih sprememb, saj jih skrbi, v kakšnem svetu bodo živeli. Vse bi nas moralo skrbeti, saj bomo močne spremembe občutili že v bližnji prihodnosti. Težave s podnebjem so na dnevnem redu, zavedamo se, kako se spreminjajo temperature, priča smo ujmam in naravnim katastrofam. Težko si je zapirati oči pred temi dejstvi. Mislim, da so alternativni in obnovljivi viri prava pot, saj bistveno manj vplivajo na toplogredne pline.

Te bo delovna pot pripeljala spet v naše kraje?

S podjetjem delam na mednarodni ravni, med drugim sodelujem tudi pri nekaterih projektih v Italiji. Dom bo vedno na Tržaškem, na naše kraje sem navezana in v prihodnosti bi se rada sem vrnila. Če bo to kmalu ali čez deset let, ne bi vedela. Odvisno bo od tega, kako se bo moja delovna pot razvijala.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme