Svetoletno vsetržaško romanje na Repentabor

Na 5. postno nedeljo, 6. aprila, so se na Tržaškem odločili, da bodo imeli skupno svetoletno romarsko srečanje, cerkev Marijinega vnebovzetja na Repentabru, starodavno romarsko svetišče na Krasu, je bila za to slovesno priložnost najprimernejša lokacija. Tržaški škof Henrik Trevisi je med drugimi cerkvami na Tržaškem za svetoletno cerkev namreč določil tudi repentabrsko svetišče.

Romarji, mladi skavti, birmanci in starši, a tudi nekateri korajžni starejši so se v vetrovnem popoldnevu zbrali pri Marijini kapelici na začetku romarske poti. Križev pot se je vil po pesniški poti do cerkve na Repentabru, sooblikovali so ga birmanci, ki so ob vsaki postaji prebirali Križev pot za otroke – Pot ljubezni, objavljen v otroški reviji Mavrica. Ob začetku je nekaj misli s prisotnimi delil g. Tomaž Kunaver, ki je nato spremljal romarje do svetišča. Skoraj sočasno se je pobožnost križevega pota pričela tudi v cerkvi. Ob prisotnosti slovenskih duhovnikov, vernikov, skavtov in narodnih noš ga je vodil vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič, pri tem so ga spremljali in slovesno pobožnost tudi sooblikovali mladi strežniki in skavti. Obredje je bogatilo petje priložnostnega cerkvenega zbora, ki ga je na orglah vodil Tomaž Simčič. Nekateri peš, nekateri v cerkvi so tako v nedeljskem popoldnevu doživeli jubilejni svetoletni trenutek, se duhovno obogatili ter uživali ob slovenski besedi in pesmi. “Bodimo ponosni na naše svetišče in našo skupnost,” je med drugim prisotnim dejal domači župnik.

Geslo letošnjega svetega leta, Romarji upanja, je izjemno, je v priložnostnem nagovoru razmišljal g. Bedenčič. Kristjani, Jezusovi učenci, smo tisti, ki smo sprejeli njegovo sporočilo o božjem kraljestvu in razodetje, da je Bog ljubezen. Zato smo že obogateni z upanjem, ki nas napolnjuje. To upanje pa nas spodbuja, da postajamo nosilci tega daru, ki ga prinašamo drugim na njihovi poti skozi življenje na zemlji. Postni čas nas opozarja na Božjo ljubezen, je še spomnil vikar, Bog namreč gleda na človeka in ga skuša potegniti v ponovno življenje, pa čeprav je človek padel globoko v temino. Bedenčič je spomnil na aktualne, grozljive dogodke, ki smo jim vsak dan priča: človek, ki hoče postati kakor Bog, človek, ki bi odločal o smrti drugega človeka, človek, ki z vojnami tako lahkotno ubija. V teh tragičnih scenarijih se moramo obrniti na Jezusa, verjeti in upati v Božjo ljubezen.

Ob koncu srečanja so sledili še litanije, molitev papeža Frančiška ob svetem letu in slovesen blagoslov.