Mir je demokracija, vojna je diktatura. Kaj je Evropa?

Evropska unija je leta 2012 zaradi svoje vloge pri spodbujanju miru, sprave, demokracije in človekovih pravic prejela Nobelovo nagrado za mir. EU in njene članice so prispevale k preseganju dolge zgodovine vojn na evropskih tleh, njena širitev je pomagala stabilizirati nekdanje avtoritarne režime in podpirala demokratični razvoj. Odbor Nobelove nagrade je bil tedaj prepričan, da je EU kljub izzivom, s katerimi se je morala soočiti, ostala ključna sila miru in stabilnosti v svetu.

EU danes ne igra več te vloge, ne deluje več kot posrednik v mirovnih procesih in konfliktnih situacijah, izključena je iz pogajanj za mir v Ukrajini. EU se danes boji. Evropska komisija je 6. marca 2025 predstavila načrt ReArm Europe, katerega cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Unije v luči spremenjenih geopolitičnih razmer, torej povečanje obrambnih izdatkov držav članic. Ta pobuda, vredna približno 800 milijard evrov, naj bi bila odziv na varnostne izzive, s katerimi se naša celina sooča, zlasti v luči vojne v Ukrajini in zmanjšane podpore ZDA tej državi.

Načrt je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. O procesih, ki so privedli do sprejetja načrta, obstaja več pomislekov, saj predsednica trenutno vodi Evropsko komisijo na avtoritaren način, v pomanjkanju transparentnosti in posvetovanja pri ključnih odločitvah. Demokratična legitimnost celotnega procesa je pod vprašanjem. Gospodarske posledice ter širše strateške in politične implikacije, ki jih bo izvajanje načrta sprožilo, so prav tako skrb vzbujajoče.

Kljub navidezni nujnosti obstajajo resni pomisleki glede izvedljivosti tega načrta. Eden ključnih argumentov proti ReArm Europe je namreč pomanjkanje usklajenosti med državami članicami. Če bo vsak narod povečal svoje vojaške izdatke brez skupne strategije, obstaja tveganje neučinkovite porabe sredstev. Namesto krepitve skupne obrambe bi to lahko vodilo v še večjo razdrobljenost. Pomislimo samo na soočenje EU z migrantsko krizo: posamezne države se med sabo kregajo za porazdelitev migrantov, kako se bodo uspele dogovoriti o obrambnih strategijah, o žrtvah, ki jih vsaka bitka vedno zahteva?

Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko povečanje obrambnih izdatkov poglobilo obstoječe gospodarske težave v EU. V imenu ekoloških rešitev, ekonomskega zelenega dogovora je avtomobilska industrija namreč na kolenih, v hudi krizi so sektorji, ki so bili ekonomsko gonilo v svetovnem merilu. Da bi rešili evropsko gospodarstvo, verjetno nameravajo preoblikovati tovarne v vojno industrijo, ki seveda ne bo proizvajala tankov na baterije.

Gre za prikrivanje neuspeha evropske diplomacije v vojni v Ukrajini in Evropejci smo tisti, ki poleg žrtev vojnega nasilja plačujemo najvišjo ceno. Industrije zapirajo, stroški za posamezne storitve naraščajo in celotna Evropa propada. Medtem ko se Američani in sam Putin veselijo, smo mi tisti, ki smo ostali na cedilu. Oboroževanje ne bo prineslo miru, spraznilo bo naše žepe in napolnilo že prekipevajoče mošnjičke mogotcev vojne industrije.

O trenutnem stanju EU je spregovoril tudi nekdanji predsednik RS Borut Pahor v Gorici ob podelitvi priznanja mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana. “Namesto da bi spoštovali mednarodni pravni red in njegove institucije, ki bi morale zagotavljati mir in varnost, prevladuje logika surove sile in politika interesnih sfer,” je dejal predsednik, ki je mnenja, da se EU v teh okoliščinah kaže kot šibka, tako navznoter kot navzven. Pahor je prepričan, da to ne pomeni, da ne more postati močnejša, njeno odrešenje pa ne tiči v ponavljanju slabih navad in slabih politik, temveč “v razvoju in utrjevanju tistega, na čemer je bila v svojem bistvu ustanovljena: sprave, sožitja, demokracije, človekovih pravic, svobode govora in strpnosti – z modrostjo in vztrajnostjo.”

ReArm Europe je nepremišljena poteza. Namesto osredotočanja na oboroževanje bi morala EU vlagati v krepitev notranje kohezije, gospodarsko rast in družbeno pravičnost. Kot v preteklosti mora spodbujati mir, spravo, demokracijo in človekove pravice, le tako bo lahko okrepila svojo vlogo na svetovnem odru.