Želja na rumeni zvezdici
Za Evropsko unijo sem prvič slišala leta 2007, ko smo v osnovnošolskih klopeh pripravljali male rumene kartonaste zvezdice za poseben dogodek. Takrat sem prvič sploh imela opravka s to temo. Spomnim se, da smo se kot mali učenci zbrali na meji pri Gorjanskem in skupaj praznovali. Učiteljice so nas takrat v šoli zaprosile, naj na zvezdice napišemo želje za prihodnost brez meja, prijateljstvo in življenje v skupnosti. Čeprav se točno ne spomnim, kaj sem napisala, verjamem, da so bile želje takrat desetletne deklice čisto preproste.
Slovenija je leta 2004 postala polnopravna članica EU, članica milijonske družine oziroma skupnosti, s katero od tedaj sobiva naprej. Tako kot Italija, Španija, Nemčija, Francija in druge. Za Slovenijo, kot za druge države, ki so takrat postale članice, so se tako odprle možnosti tesnejšega povezovanja obmejnih regij, krajev in ljudi, okrepila se je želja in potreba po sodelovanju in povezovanju. 27. december 2007 pa je bil dan, ko je Slovenija vstopila v schengensko območje, dan, ko smo učenci osnovne šole privezali zvezdice z željami na balone in jih spustili v zrak.
Evropska unija je ena največjih gospodarskih sil na svetu, vendar se sooča s številnimi izzivi in težavami, kot so visoka inflacija, gospodarska kriza, pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah in še marsikaj. Evropsko gospodarstvo je dodatno obremenilo povečanje cene energije, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino. Ruska invazija na Ukrajino je postavila Evropsko unijo v zelo zahtevno situacijo, ki je odmevno vplivala tudi na globalno stanje. Številne evropske države so se postavile na stran Ukrajine, vojna je povzročila visoke gospodarske stroške in migracijske pritiske.
Evropska unija se mora torej nenehno prilagajati globalnemu političnemu in gospodarskemu okolju. Tla se tresejo tudi pri odnosu z Združenimi državami Amerike, saj so trgovinska politika, podnebne spremembe in varnost včasih izvor napetosti. Pomembno je tudi partnerstvo z Azijo, posebno s Kitajsko. Evropska unija mora usklajevati politike in odgovore na vprašanja, povezana s trgovinskimi vojnami ter geopolitičnimi napetostmi v raznih regijah, kot sta Bližnji vzhod in Vzhodna Evropa.
Evropska unija se torej danes sooča z različnimi izzivi, ki se ne osredotočajo samo na notranje probleme, temveč tudi na globalne in ekonomske spremembe. Kljub vsem tem dejavnikom pa ostaja pomemben globalni akter, ki se mora prilagajati hitrim spremembam in hkrati ohranjati svojo vlogo.
Če bi torej danes morala napisati novo željo na rumeno zvezdico, bi si želela boljšo prihodnost, mirno, brez vojn, brez revščine, brez visoke inflacije, predvsem pa enakopravnost spolov ter sožitje med vsemi narodi.
