NLB na prodaj!
Bančni sistem v Sloveniji je tik pred koncem lanskega leta doživel sunkovit preobrat, ki je marsikoga presenetil, a je bil (logična) posledica vseh dogodkov in pripetljajev v zadnjih nekaj letih. Za preobrat so poskrbeli delničarji največje slovenske banke, ljubljanske NLB. Radikalna preureditev in sprememba razmerij znotraj NLB se sicer nekako ujemata z vladno strategijo slabe banke in namere kasnejše odprodaje NLB zasebnemu partnerju, a hkrati v slovenskem bančništvu odpira novo poglavje. Če se je po osamosvojitvi Ljubljanska banka spremenila v Novo ljubljansko banko (NLB), bi sedaj lahko že skoraj govorili o nastanku NNLB. Gre za dve strateški spremembi. Prva se je zgodila v zadnjih dneh lanskega leta, druga bo na vrsti v letošnjem.
Od NLB do NNLB (brez Belgijcev)
Začnimo seveda pri prvi. Le nekaj dni pred novim letom so iz NLB dokončno izstopili belgijski partnerji, banka KBC. Šlo je za največjega in dejansko tudi edinega partnerja, ki je pri upravljanju banke z državo imel pomembnejšo besedo. Nazadnje je bil njihov delež v največji slovenski banki 22-odstoten. Njihov delež je prevzela slovenska država. KBC se je na vsak način hotela rešiti ljubljanskega bremena in tako svoj delež razprodala za samo 2,7 milijona evrov oz. po ceni 1 evro za delnico. Odhod Belgijcev je bil dejansko pričakovan in se je napovedoval že dalj časa, vsaj odkar so se Belgijci odpovedovali dokapitalizacijam in tako v zadnjih letih izgubljali delež v Ljubljani. KBC je namreč v NLB vstopila leta 2002 in za 34-odstotni delež odštela 435 milijonov evrov. V naslednjih nekaj letih je bila NLB dvakrat dokapitalizirana: leta 2007 je KBC k dokapitalizaciji prispevala 33 milijonov evrov, marca 2011 pa slabih 5. Nova dokapitalizacija NLB (po nareku EU) je bila na vrsti junija lani: takrat je bilo najprej dogovorjeno, da bo KBC odigral pomembnejšo vlogo in da bo povečal svoj lastniški delež. Že dan za tem, ko je bil dogovor sklenjen in potrjen na junijski skupščini NLB, je KBC odstopil od dogovora. Razlog, ki so ga navedli, pa je bil zelo preprost: ker je matična KBC v Belgiji v nelahki finančni situaciji, je iz EU prišlo “priporočilo”, naj se čim prej rešijo nestrateških naložb. In NLB je v letih postala nestrateška naložba. V tem kontekstu gre razumeti tudi zelo nizko (malodane simbolično) prodajno ceno evra za delnico: cilj KBC je v zadnjih mesecih postal izključno odhod iz Slovenije.
Milijardna akcija reševanja NLB
V seštevku lahko torej ugotovimo, da je KBC v NLB “izgubila” za približno 500 milijonov evrov. Vseeno pa je bila verjetno ta rešitev cenejša kot nadaljnje vztrajanje v NLB. Ministrstvo za finance je namreč v okviru projekta slabe banke za reševanje NLB predvidelo približno milijardo evrov garancijskih sredstev. Isto bi morala storiti KBC, če bi se odločila za prevzem NLB (o tej različici smo lahko poslušali še v začetku lanskega leta).
KBC, to je sedaj tudi uradno, ne bo več zasebni lastnik banke NLB. Njena reorganizacija bo tako v celoti slonela na ramenih države. Okvirna cena tega reševanja, ki bo šlo preko slabe banke, je, kot že zapisano, približno milijarda evrov. S temi sredstvi želi vlada očistiti banko in tako rešiti težave, vezane na slabe kredite. In to bo, če bo “očiščenje” res uspelo, prvi del velike revolucije v t. i. NNLB. V največji slovenski banki pa bo treba po poročanju Financ uresničiti še nekaj zahtev, ki jih postavlja Evropska komisija. Pri nas je bila najodmevnejša tista, ki ukazuje zaprtje nedonosnih hčerinskih družb in bančnih podružnic. Med temi bo tudi openska podružnica NLB, ki je bila odprta šele pred kratkim. Pa ne samo ta: tukaj so še firme in podružnice v Švici, Hrvaški, Ukrajini, Bolgariji in Češki. Največja hčerinska banka, LHB Frankfurt pa je že pred časom vrnila licenco. Bistvene usmeritve, ki prihajajo iz Evrope, pa obravnavajo podeljevanje kreditov v prihodnjih letih. Evropska komisija naj bi tako največji slovenski banki zabičala, naj ne financira večjih gradbenih projektov, ki bi ustvarjali nove finančne luknje. Primerov iz preteklosti je še in še: SCT je za sabo pustil več sto milijonov evrov luknje zaradi kreditov “na lepe oči”. Ne moremo niti mimo projekta Stožice, ki že od začetka ni imel ustreznega finančnega načrta in je v celotnem slovenskem bančnem sistemu ustvaril 150 milijonov evrov veliko luknjo. Iz Evrope je prišel tudi zelo jasen ukaz, da banka ne sme financirati holdingov: tudi v tem primeru obstajajo slabe prakse iz preteklih let. Največ izgube si je največja slovenska banka priigrala z brezglavim kreditiranjem cerkvenih holdingov Zvona 1 in Zvona 2. Tudi v tem primeru so zneski po neuradnh ocenah v višini več stotin milijonov evrov. Za zdaj pa bo NLB še dovoljeno obdržati zavarovalniški in finančni del.
Prodaja na vidiku, kupec še neznan
Po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča naj bi bila banka “očiščena in sanirana” ter da bo začela poslovati z dobičkom. Jasno mora biti, da so v tem trenutku to predvsem le pobožne želje: njihova uresničitev je še daleč. Tako, kot je še daleč tudi glavni cilj, ki si ga je zadala vlada z NNLB: njena prodaja zasebnemu strateškemu patnerju. Tudi v primeru, da bi bila banka res očiščena in bi poslovala z dobičkom, bi bilo namreč danes težko najti kupca. In Šušteršič se je prav zaradi tega pred nekaj tedni odločil, da bodo NLB prodali v celoti, ne da bi pri tem ohranili niti kontrolnega 25-odstotnega deleža, ki omogoča možnost pogojevanja pri pomembnih strateških odločitvah. To je seveda namenjeno predvsem vzpodbudi tujih vlagateljev, glede na to, da slovenskih zasebnikov, ki bi si lahko privoščili NLB, enostavno ni. Pa da vidimo, če bo šlo…
Andrej Černic
