Kdo bo osvojil “gibanje neuvrščenih”?
Teden v matični domovini
Državna volilna komisija je po preštetju glasovnic iz tujine objavila končne izide volitev. Število mandatov ali vrstni red strank se ni spremenil, rezultati pa so postali uradni, ko jih je 7. aprila razglasil DVK. Največ, 29 poslanskih mandatov je osvojilo Gibanje Svoboda, SDS enega manj. Trojček NSi, SLS in Fokus je osvojil devet poslanskih sedežev, SD in Demokrati po šest, lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa po pet.
SDS je sicer tudi na izvedbo volitev v tujini podala ugovor. Kot trdijo v stranki, so se nepravilnosti pojavile med drugim pri izvajanju volitev v Buenos Airesu, pri določitvi predčasnih volišč, imenovanju namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in pri hrambi glasovnic pri predčasnem glasovanju. V SDS menijo, da bi morali v tem delu glasovanje v tujini razveljaviti in v razveljavljenem obsegu ponoviti. DVK je ugovor SDS zavrnila na izvedbo volitev v DZ in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida.
Tudi minuli teden se je v Sloveniji nadaljevalo sestavljanje koalicijske sestavljanke. Začelo se je s sestanki pri predsednici republike Nataši Pirc Musar, kamor so v ponedeljek odšli vsi predstavniki izvoljenih strank. Predsednica je po sestankih dejala, da so pogovori tekli predvsem o postopkih in rokih, ki začnejo teči po volitvah. Izpostavila je 10. april, ko bo konstitutivna seja parlamenta, na kateri bodo izvolili tudi predsednika tega organa. Iz glasovanja bo mogoče razbrati, kako uspešno je dogovarjanje glede koalicije ter kdo ima in kdo nima podpore. Predsednica je napovedala, da bo takoj po prvi seji parlamenta na posvetovanja povabila vodje poslanskih skupin. Pričakuje več krogov posvetovanj. Ponovila je napoved, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo izkazal podporo vsaj 46 poslancev. Kot je opozorila, se želi v trenutnih negotovih razmerah izogniti zavlačevanju postopkov. “Volivke in volivci so svojo odgovornost opravili. Zdaj odgovornost ni samo na meni, ampak predvsem na strankah, ki so bile izvoljene v parlament,” je poudarila Nataša Pirc Musar. Ob tem je zavrnila dvome o legitimnosti volitev in organe pregona pozvala k čim hitrejši razjasnitvi afere s posnetki.
Po sestanku so se pri novinarjih ustavili tudi predsedniki strank. Prvak Svobode Robert Golob je ponovil željo po široki vladi “narodne enotnosti”, ki bi sodelovala pri pripravi kriznih ukrepov. “Poskušamo doseči, da bi vse povabljene stranke našle način, kako bi lahko skupaj ustvarjale v korist ljudi. To je lahko v obliki koalicije, lahko pa v obliki širšega sodelovanja,” pa je dejal glede nekaterih pogojevanj strank, ki z nekaterimi drugimi strankami ne bi rade bile v koaliciji. Predsednik SDS Janez Janša je po sestanku v predsedniški palači poudaril, da je treba najprej počakati še na uradne izide volitev, in znova kritiziral DVK. Golobovo sestavljanje razvojne koalicije je pokomentiral, rekoč, da to ni nič novega in da je nekaj takega pred 14 leti že počel Zoran Janković. “Po moje se bo tudi končalo tako, lahko pa se konča tudi tako, kot se je končalo leta 1996, ko so nakupili poslance,” je dejal Janša. Jankoviću namreč kljub zmagi na parlamentarnih volitvah leta 2011 ni uspelo sestaviti vlade, saj na glasovanju v parlamentu ni prejel zadostne podpore. V naslednjem poskusu jo je sestavil prav Janša. Leta 1996 pa je vlado sestavljal Janez Drnovšek in jo na koncu tudi sestavil po tem, ko je stranka SLS po vztrajnem zavračanju sodelovanja na koncu nanj pristala in vstopila v vlado.
Tudi ta teden so se nato znova sestali predsedniki Svobode, SD, Demokratov, Levice in Resni.ce, ki so razpravljali o možnosti sodelovanja v koaliciji. Golob je po sestanku sporočil, da bo Svoboda pripravila osnutek koalicijske pogodbe in da bodo k sodelovanju kljub njihovim zavrnitvam spet povabili trojček okoli NSi. Sestavljanka pa dobiva novost, saj Demokrati, trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca gradijo t. i. sredinski blok. Ta bi štel 20 poslancev in kot enotna skupina predstavljal zanimivega partnerja, ki bi zadostno podporo zagotovil tako Golobu kot Janši. Predsednik Demokratov Anže Logar ni izključil, da se sredinski blok ne bi skupaj odločil, v katero vlado bi šli. Z nastajanjem bloka, ki da se sicer osredotoča na programske vsebine, pa se je med poznavalci političnega dogajanja v Sloveniji vzpostavilo mnenje, da ta povečuje možnosti za novo Janševo vlado. V NSi, Fokusu in SLS zavračajo vstop v Golobovo vlado, desnosredinskost Demokratov je jasna, tudi program Resni.ce je v več delih bližje desnemu polu kot pa levemu.
Ob teh ugibanjih so se oglasili tudi na levem polu. Golob je svoje podpornike miril na Instagramu, da stvari tečejo po pričakovanjih in da vsak skuša izboljšati svoj položaj. “Zato mirne živce, pripeljali bomo to barko v varen pristan,” je dodal. Predsednik SD Matjaž Han pa je medtem novinarjem dejal, da če bi moral staviti, bi rekel, da je velika možnost za nastanek desnosredinske vlade.

