Dvojezičnost v praksi že živi, pobuda zahteva njeno uradno priznanje
DEŽELA Deželni svetnik SSk Marko Pisani vložil glasovalno pobudo za finančno spodbudo pripadnikom sil javnega reda z znanjem slovenskega jezika
“Pobuda izhaja iz želje, da bi pripadnikom varnostnih sil, ki delujejo na območju Dežele FJK in ki imajo določeno znanje slovenskega jezika, priznali dodatek za dvojezičnost.” Tako je uvodoma povedal deželni svetnik Pisani na srečanju z mediji v četrtek, 30. julija, v dvorani deželnega sveta, kjer je predstavil glasovalno pobudo, ki jo je predložil pred nekaj tedni. Pobudo, je še pojasnil, sta podpisala tudi deželna svetnika Nicola Conficoni in Francesco Martines iz Demokratske stranke.
Spomnil je, da je takšen dodatek že vrsto let predviden na Trentinskem – Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, zato meni, da bi ga bilo pravično uvesti tudi v naši deželi, saj je med pripadniki sil javnega reda vse več članov slovenske narodne skupnosti, pa tudi policistov, ki se slovenskega jezika učijo. “Gre za razširitev pravice, ki jo že uživajo v drugih deželah, oz. za enako obravnavo pripadnikov varnostnih organov.” Po njegovih besedah je znanje slovenščine pomemben dejavnik, saj olajša delo tako s pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji kot tudi s slovenskimi silami javnega reda na obmejnem območju ter delo v izjemnih primerih, kot npr. ko izbruhnejo požari. Z glasovalno pobudo želijo deželno vlado pozvati, naj ob prihodnji prenovi nacionalne kolektivne pogodbe za policijske sile doseže, da bo dodatek za dvojezičnost priznan tudi pripadnikom varnostnih organov v Furlaniji – Julijski krajini po vzoru regij, kjer ta pravica že velja.
Pisani je spomnil tudi, da je v Sloveniji silam javnega reda dodatek za dvojezičnost že priznan, in sicer tako pripadnikom madžarske narodne skupnosti kot tudi pripadnikom italijanske narodne skupnosti in tistim, ki delujejo na območjih z uradno priznano dvojezičnostjo. Po njegovem mnenju bi bila uvedba enake ureditve v Italiji tudi izraz medsebojnega spoštovanja in načela vzajemnosti med državama. Predlog sklepa bo najprej obravnavala pristojna komisija. Pisani pričakuje, da bo na njen dnevni red uvrščen še letos. Ob tem je poudaril, da pobuda po njegovem mnenju ni politično sporna, saj nikomur ne jemlje pravic, temveč prinaša koristi tako varnostnim organom kot celotni skupnosti.
Pobudo od vsega začetka podpirajo tudi sindikati varnostnih sil Siulp, Unarma in Sinafi. Na srečanju so tako bili prisotni Francesco Marino za Siulp, Umberto Mazziotta za Unarma in Massimo Del Negro za Sinafi.
Francesco Marino je poudaril, da pobuda ne zadeva zgolj uvedbe dodatka za dvojezičnost, temveč predvsem priznanje posebnosti obmejnega prostora in pravice slovenske narodne skupnosti, da lahko z državnimi institucijami komunicira v svojem jeziku. Pojasnil je še, da bi priznanje dodatka prineslo tudi pomembne praktične koristi za delovanje varnostnih organov, saj bi omogočilo razpis posebnih delovnih mest za dvojezične pripadnike varnostnih sil. Dodal pa je tudi, da številni policisti že več let obiskujejo tečaje slovenščine, ki jih organizira prefektura za pripadnike vseh varnostnih sil, kar po njegovih besedah dokazuje, da institucije že prepoznavajo pomen dvojezičnosti. Sklenil je, da bi uradno priznanje dodatka pomenilo tako priznanje dela policistov kot tudi trajno izboljšanje storitev za državljane, zato bi od takšne ureditve pridobili pripadniki varnostnih organov in tudi celotna lokalna skupnost.
Predstavnik sindikata karabinjerjev Uniarma Umberto Marzotto je poudaril, da so karabinjerji s svojimi postajami pogosto prisotni na obmejnih območjih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Po njegovih besedah znanje slovenskega jezika omogoča boljše sporazumevanje s prebivalci, hitrejše reševanje postopkov in učinkovitejše delo na terenu. Dodal je, da pobudo podpirajo, saj prinaša koristi tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi pripadnikom varnostnih sil. Massimo Del Negro pa je dejal, da pobuda predstavlja priložnost za priznanje dela finančnih policistov, ki so pri svojem vsakodnevnem delu v stalnem stiku tudi s slovensko skupnostjo. Poudaril je, da dodatek za dvojezičnost ni privilegij, temveč zagotavlja enakopravno obravnavo z drugimi območji, kjer takšna ureditev že velja.
