Spodbudne novice za Stadion 1. maj

Po dolgem čakanju in zapletih je Bor pridobil gradbeno dovoljenje

Športno združenje Bor je pridobilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo športnega centra na Stadionu 1. maja. Lani se je postopek ustavil pri delu dokumentacije, ki je predvideval sklenitev pogodbe z občino o uporabi športnih objektov. Naposled je prišlo do uskladitve z Občino Trst oz. do dogovora, da bodo prostore uporabljala tudi druga italijanska športna društva. Posledično so ponovno vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, dopolnjeno z vso zahtevano dokumentacijo, sta na tiskovni konferenci povedala predsednik Bora Gorazd Pučnik in odbornik Rado Šušteršič.

Vzporedno je potekal tudi postopek v zvezi z morebitnim odvzemom prispevka, ki ga je sprožila Dežela FJK, ta pa je z odločbo, uradno potrjeno 29. julija 2025, jasno ugotovila, da prispevek Boru še naprej pripada. “To pomeni dodatno potrditev pravilnosti našega ravnanja in stabilnosti finančne konstrukcije projekta,” je poudaril Pučnik.

Vse to je zahtevalo čas, saj je bilo kar nekaj papirologije, je ironično pripomnil predsednik, ki je imel z odborom in delovno skupino v vseh teh letih precej preglavic. Ponovna vloga in dopolnjeno gradbeno dovoljenje sta med drugim zahtevala tudi natančnejše preverjanje načina odvajanja meteornih voda. V zadnjih letih se je marsikaj spremenilo – od dodatnih varnostnih in tehničnih predpisov do cen, ki so se predvsem po pandemiji znatno povišale. Projekt je bilo treba tudi zaradi tega nekoliko prestrukturirati.

Prispevek v višini 2,5 milijona evrov je bil dodeljen že pred pandemijo in je do danes še v celoti nedotaknjen, sta poudarila predstavnika društva, ki je nestrpno čakalo na zeleno luč za gradnjo. Vsi stroški oz. opravljeni posegi, delni nakupi, obnovitve, postopki in spremembe v načrtih (okoli 350.000 evrov) so bili izvedeni po lastni iniciativi in odgovornosti oz. s posojilom banke. Pri tem je Pučnik opozoril, da bi v primeru, če ne bi pred pandemijo kupili železne strukture za halo – zaradi česar so bili deležni kritik –, danes zaradi znatne podražitve železa tvegali, da bi se projekt sploh izvedel.

Spodbudne novice torej za obnovo Stadiona 1. maja, ki ima za Slovence v Trstu, predvsem pa za mladino in dijake bližnjih višješolskih zavodov, izreden pomen. “Po dolgem času smo končno pridobili gradbeno dovoljenje, kar je izjemna novica za nas, za vse, ki delujejo na stadionu, in za celoten manjšinski prostor. Športni center bo prostor srečevanja, povezovanja in utrjevanja identitete, predvsem pa bo namenjen mladim generacijam, ki potrebujejo kakovostne pogoje za športno udejstvovanje in zdrav razvoj,” je na tiskovni konferenci povedal predsednik društva Bor, ki je skupaj s Tržaško matico in društvom Slavko Škamperle (Družba SIS – Società impianti sportivi) lastnik območja.

Zdaj se začenja faza izvedbe del, ki bodo potekala po običajnem gradbenem postopku, začenši z razpisom za izvajalca. Po zaključku razpisnega postopka in izbiri izvajalca bo sledil podpis pogodbe ter uvedba v delo. “Prizadevali si bomo, da vse steče v najkrajšem možnem času, ob tem pa bomo dosledno spoštovali vse zakonske in strokovne postopke, ki zagotavljajo transparentnost in kakovost izvedbe,” sta na koncu povedala predstavnika društva ter se zahvalila vsem, ki so potrpežljivo sledili projektu, in članom delovne skupine, v kateri sta bili tudi predstavnici krovnih organizacij Marija Brecelj (SSO) in Ksenija Dobrila (SKGZ).

Marija Brecelj, prisotna na tiskovni konferenci, je pozdravila spodbudno novico, da se lahko dela začnejo, spomnila na zajetno finančno plat in izrazila upanje, da se bo vse srečno izteklo ter bo “Stadion 1. maj res pravi dragulj za celotno slovensko narodno skupnost”. Oglasila se je tudi predsednica SKGZ Nives Cossutta, ki je sicer dogajanju okoli projekta sledila kot članica društva Bor, zdaj pa je izrazila pripravljenost za pogovor, sestanek in pomoč.

Projekt naj bi – zaradi deželnega prispevka – končali v letu 2027. Strošek izgradnje dvorane, ki ga je bilo treba načrtovati po deželnem ceniku, znaša 2,5 milijona evrov, celoten projekt pa 3,2 milijona evrov. V preostalih 700.000 evrih so zajeta druga načrtovana dela. Če bi sredstva za slačilnice, ki po ceniku znašajo med 400 in 500 tisoč evri, zmanjkala, obstaja načrt B: kontejnerji, v katerih bi uredili slačilnice – možnost, ki, kot je povedal Pučnik, sicer nikomur ni všeč. Zdaj pa je pomembno, da se dela začnejo, končajo in da se bo objekt zatem tudi ustrezno vzdrževal.