Razigrano v počitniške dni...
Deseta številka otroške revije Pastirček v 80. letniku
Tudi letošnje šolsko leto se izteka v veliko veselje šolarjev, ki so se trudili in si v tem času nabrali veliko novega znanja, kar jim bo gotovo še kako koristilo, tudi ko bodo že odrasli. Učno snov je s svojimi zelo dragocenimi, tudi zabavnimi prispevki dopolnjeval, bogatil in pestril zvesti prijatelj Pastirček, ki ga izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva. Z deseto, zadnjo številko v letošnjem jubilejnem 80. letu izhajanja se s hvaležnostjo poslavlja od svojih vnetih bralcev in mladih dopisnikov. Pastirčkov urednik Marijan Markežič s svojimi sodelavci, uredniškim odborom in upravo želi vsem nepozabne, vesele, zabavne, sproščene in zdrave počitniške dni. V isti sapi spodbuja bralce, naj tudi med počitnicami ne pozabijo na Pastirčka in naj papirju, z barvicami ali peresom, zaupajo poletne vtise in doživetja ter jih pošljejo Pastirčku, da jih bo čim več objavil v prihodnjem letniku. Sam namreč bo med poletnim oddihom razmišljal, kako bi še dodatno popestril svoje strani, da bo revija čim bolj privlačna. Tistim mladim risarjem, ki niso še poslali risbice za naslovno stran Pastirčka za š. l. 2026-2027, pa priporoča, naj to napravijo čim prej.
Junijska številka kar žari od sreče, ki jo po dolgih mesecih pouka prinašajo brezskrbni dnevi. Le te bodo otroci preživeli na morju, v hribih, poletnih središčih, pri skavtih … ali pa kar v domačem kraju, saj je tudi doma lepo brez misli na šolske obveznosti.
Fantiček Marko iz pesmi V. Tihomirja Arharja Pismo z morja (tiskana je z velikimi črkami, tako jo zlahka preberejo tudi prvošolci, ki jim morda male črke še zmeraj delajo kakšne preglavice) navdušeno piše staršem, kako krasno je letovanje ob morju in kaj je že vsega videl ob plavanju in potapljanju. Tudi papagaj Pepe, izpod peresa Danile Komjanc, se veseli poletja in pohajkovanja ob morju. Najmlajši Pastirčkovi bralci bodo namesto risbic izbrali ustrezno besedo, s povezavo pičic pa se bodo na priloženi risbi prikazali trije zanimivi prebivalci morskih globin. Na počitniške strune so ubrane tudi dopolnjevalne rubrike Čas za igro!!! Paole Bertolini Grudina (z vstavljanjem pravilnih črk se bo prikazala Jezusova misel, veljavna za vsak čas in vsako pot), Hura počitnice Tatjane Ban in Spretni prstki, v kateri Vesna Benedetič s svojima prijateljema miško in ptičkom daja navodila, kako izdelati papirnato pahljačo v obliki sladke lubenice.
Nada Petaros je pripravila binkoštno zgibanko, ki spominja na prihod Sv. Duha. V podobi plamenčkov je obžaril in opogumil apostole, da so oznanjali Jezusov nauk v raznih jezikih. Na to, da je junij-rožnik že od nekdaj posvečen Presvetemu Srcu Jezusovemu, v svojem jedrnatem, jasnem zapisu spominja bralce Mariza Perat, ob povedni ilustraciji Monice Quaggiato. Pojasnjuje tudi, da je z njim povezana pobožnost devetih prvih petkov v letu. Poseben praznik presvetega Srca Jezusovega praznujemo en teden po prazniku Svetega Rešnjega Telesa, ki je nastal na izrecno Jezusovo željo. Na ta dan v raznih krajih s petjem in molitvijo ohranjajo procesijo z Najsvetejšim. Čaščenje Jezusovega in Marijinega Srca je na Slovenskem zelo občuteno. Pospeševala sta ga bl. Anton Martin Slomšek in Irenej Friderik Baraga.
Zgodbe iz Svetega pisma, ki sta jih otrokom tako razumljivo napisala in ilustrirala zakonca Grudina, se tokrat osredinjajo na svetopisemski dogodek, kako je Bog pomagal Jozuetu pri zavzetju mesta Jeriho. Privlačno počitniški sta tudi rubriki Slovenščina za v žep, ki jo piše Barbara Rustja, in Jezikovni kotiček dinozavra Matica izpod peresa Eme Terpin. Preden bodo učenci pospravili v oddaljeni hišni kot šolske potrebščine, lahko osvežijo nekaj slovničnega znanja, pridobljenega tudi na teh Pastirčkovih straneh. Prva rubrika zelo nazorno prikazuje rabo drugega sklona za osebe in predmete, druga pa obnavlja, kaj so samostalnik, pridevnik in števnik. Obe sta opremljeni s prijetnimi vajami. Dinozaver Matic priporoča vsem bralcem, naj med počitniškim časom ne pozabijo na slovenščino in naj včasih zapojejo kakšno slovensko pesem. S svojimi zborovodji bodo pa lahko radostno zapeli pesem Vse poje, ki jo je kot pravo himno melodiji, brez katere bi bilo na svetu grozno pusto, stkala naša nepozabna pesnica Ljubka Šorli, na črtovje pa za enoglasni zbor in spremljavo postavil talentirani glasbenik Patrick Quaggiato. Muca Mici, ki jo že vsi dobro poznamo, saj njene dogodivščine tako živo opisuje Barbara Rustja, v toplih dneh rada lenari na domači terasi. Ko se tega naveliča, gre na potep po vrtu. Navadno se zvečer redno vrača pred prag. Nekega dne pa je prebila zunaj tudi noč, kar je domačim vzbudilo veliko skrb. K sreči se je pred domačimi vrati pojavila naslednjega jutra in lačna, z mijavkanjem, prosila za hrano. Avtorica je z mastnim tiskom spet poudarila nekatere besede, da jih bodo otroci lažje usvojili in si jih zapomnili.
V vročih poletnih dneh si zaželimo mrzle svežine, ki jo nudi sladoled. Njegovo dolgo zgodovino z besedo in ličnimi ilustracijami opisuje Paola Betolini Grudina. Pacek Walterja Grudine pa kritično razmišlja, da kdor si je zamislil spričevalo, bi, ko mu je to padlo na misel, raje šel na počitnice, da bi drugim s svojo izmišljotino ne skvaril počitniških dni!
Strip Družinske zgodbe istega avtorja prikazuje fantička, ki ob skledi z vodo “tuhta”, kaj bi si vsak dan posebej umil, na nedeljo pa …
V zadnji številki letošnjega jubilejnega letnika Pastirček predstavlja še dva svoja sodelavca, in sicer Iva Bolčino (1932-2008) in Andreja Bratuža (1936-2011). Oba sta za revijo uglasbila veliko pesmi, ki so jih peli in jih še pojejo naši otroški zbori. Ivo Bolčina se je rodil v Podgori 22. novembra. Tu je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v Gorici, kjer je maturiral na učiteljišču. Najprej je učil na Glasbeni matici v Trstu, nato glasbeno vzgojo na NSŠ v Gorici. Od l. 1970 do upokojitve je bil učitelj v Štandrežu. Vodil je več zborov, med njimi tudi številni mladinski zbor Kekec. Andrej Bratuž se je rodil v Gorici v znani družini glasbenika Lojzeta Bratuža (1902-1937) in pesnice Ljubke Šorli (1910-1993), ki je bila vrsto let urednica Pastirčka. Andrej Bratuž je obiskoval osnovno šolo in licej v Gorici, na univerzi v Trstu pa je študiral slovenski jezik in književnost, potem pa končal študij filozofije in psihologije ter zgodovine v Firencah – njegova nekaj let starejša sestra je bila prof. slovenščine in raziskovalka Lojzka Bratuž (1934-2019). Nekaj let je poučeval na Tržaškem, nato na Goriškem na nižjih in višjih srednjih šolah. S članki je sodeloval pri tedniku Novi glas, pri katerem je bil od l. 1996 do malo pred smrtjo glavni urednik. Med drugim je bil pevec, organist (dolgo vrsto let je orglal pri slovenski nedeljski sv. maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku) in skladatelj. Za Pastirčka je uglasbil številne pesmi svoje mame Ljubke Šorli. Z Bolčino je uredil otroški pesmarici Pastirčkova pesem 2 in 3.
V junijski številki sta objavljeni pesmi Polžek Iva Bolčine, na besedilo A. Černeja, in Lastovičke, dober dan Andreja Bratuža, na besedilo L. Šorli.
V deseti številki revije so med kot zmeraj pestro Pastirčkovo pošto zapisi učencev iz Bračana. Leonardo Tomba, 4. r. OŠ Zorzut, je napisal Mizar in čudežno drevo, njegovi sošolci Martina Biasizzo pa Tibor in Samorog, Tibor Visintini Zgodbo o ugrabitvi kraljice Elisabete, Mia Calcagno Učiteljica Marija na Luni, Emily Petrei Potovanje v vesolje, Lisa Princic Pustolovščina v vesolju, Mia Crainch Dinozaver Tinček in veliki dinozaver, Giacomo Ferraro Skrivnostna čarobna vrata.
Tudi med počitnicami bo Pastirček nestrpno čakal dopise svojih bralcev, s katerimi se bo spet veselo srečal septembra, ko bodo sami ponovno prestopili šolski prag.
Do tedaj pa čim bolj brezskrbne in razigrane počitniške dni!
