Zaključek festivala Srečanje kultur: ko se narava in kultura srečata
V prostorih Zveze kulturnih društev v Novi Gorici se je zbrala nadvse pisana druščina ob prekrivanju kar treh dogodkov: zaključka festivala Srečanje kultur: Narava brezmejno, izida tretje številke čezmejne revije Objem in notne zbirke Narava kot svetišče. V somestju Gorice in Nove Gorice je čezmejna izmenjava in povezanost pomembna razsežnost, ki je je vsekakor premalo, sploh na področju kulture in umetnosti.
Koordinatorka projekta, ki je tudi povezovala prireditev, ga predstavlja takole: Projekt Cross culture s festivalom Srečanje kultur: Narava brezmejno je potekal od 1. aprila 2024 do 31. marca 2026 na čezmejnem območju Nove Gorice in Gorice ter združeval različna področja kulture s poudarkom na ekološko usmerjeni literaturi. Festival, ki sta ga organizirala Zveza kulturnih društev Nova Gorica kot vodilni partner in Porte a Nordest kot projektni partner, s sodelovanjem združenja Società filologica friulana in Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice, je vključeval glasbo, gledališče, ples in likovno umetnost. Cilj je bil ozaveščati o ekoloških vprašanjih prek literarnih del in uprizoritvenih umetnosti, pri čemer so vključevali dela preteklih in sedanjih avtorjev. Tema prvega festivala je bila pokrajina, tema drugega festivala pa voda. Dogodki so bili koncerti, recitali, literarni večeri, predavanja, ulične poslikave, likovne in fotografske razstave … Vključevali so lokalne ustvarjalce vseh starosti in področij. V okviru projekta so izšle tri publikacije (dve številki čezmejne revije Objem, notna zbirka Narava kot svetišče in ponatis pesniške zbirke Impiâ Peraulis Celsa Macorja.
Na zaključnem dogodku je prevladovalo vzdušje hvaležnosti za doseženo – brez posebno velikih besed; svojsko je dogajanje uglasil že naslov revije, Objem, ki nas je stalno spominjal, da najgloblje in najbolj resnične stvari izrazimo brez besedičenja, bolj s tem, kar smo. V tem smislu nas je zbrane pozdravil tudi podžupan Nove Gorice Tomaž Horvat, ki je poudaril, da se je naredilo veliko z malo sredstvi. Po drugi strani je predsednik združenja Porte a Nordest, ki nas je tudi nagovoril, izpostavil, da bi si za podobne dogodke želel več podpore lokalne skupnosti – z narejenim smo lahko zares zadovoljni, a je prav, da nadaljujemo. Nato je spregovorila še programska vodja projekta Tanja Badalič: projekt je lepo osvetlil okolje in naravo v čezmejnem večkulturnem goriškem prostoru, je ocenila. Sledila je predstavitev tretje številke Objema na temo vode – na odru so se zvrstili nekateri intervjuvanci, ki so zanjo prispevali svoje edinstvene osebne zgodbe oz. pričevanja: Sonja Jež, Alex Kama Devetak, Miran Rustja in Walter Lo Nigro, predstavnica Mladega odra Grgar, Kaja in Mija Vidič ter Serena Fogolini. Zanimivo je bilo prebranim zgodbam pripisati obraze in drže posameznikov. Po predstavitvi svojih prispevkov so še skupaj odgovarjali na vprašanje, koliko lahko ustvarjalec sploh vpliva na okolje – zatrdili so, da smo del celote in da je posameznik tisti, ki lahko sproži verižno reakcijo; to je tudi njegova moralna dolžnost. Urednica revije Tamara Babić Nikoforov pa je povedala, da revija izhaja iz ideje, da ima prav vsak človek zgodbo, ki je vredna pozornosti. Povabila je tudi k pisanju za naslednjo, četrto številko, “Moja (Nova) Gorica”. Sledila je predstavitev notne zbirke, ki je nastala v vseh treh jezikih področja: slovenskem, italijanskem in furlanskem. Notograf in oblikovalec zbirke Jernej Rustja, tudi skladatelj, je povedal, da je bilo dela veliko – a da je bilo nekaj radostnega. Spregovoril je tudi eden od skladateljev, Blaž Pahor. Izrazil je hvaležnost, ker je prek sodelovanja spoznal lokalne avtorje. Zbirka je nastala z željo, da bi bila “dokaz, da gre glasba čez meje, ustvarja dialog in je skupna dediščina proti delitvam”. Srečanje se je zaključilo s klepetom ob prigrizku.
