Zofka Kveder ali Zofka Kvedrova?
Jezikovnica (228)
Vlada Republike Slovenije je poleg Kosovelovega leta razglasila za leto 2026 tudi leto Zofke Kveder, ker mineva sto let od njune smrti. Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila leta 1878 v Ljubljani, odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem, živela pa je tudi v Trstu, Pragi in največ časa v Zagrebu. Bila je pisateljica, publicistka in urednica, borka za pravice žensk. Bila pa je tudi pisateljska mentorica našemu primorskemu pisatelju Francetu Bevku, ko je objavljal v reviji Domači prijatelj, ki jo je urejala prav Zofka Kveder in je v slovenščini izhajala v Pragi. V času, ko je bil Bevk še dijak v Gorici, se je tam udeležil njenega predavanja. V svojih spominih je o njej zapisal: “V hotelu ’Pri treh kronah’ je Zofka Kvedrova govorila o ženskem vprašanju. Dvoranico smo napolnili predvsem dijaki, ki nas ni toliko zanimalo žensko vprašanje kolikor pisateljica. Nekatere izmed nas je privlačevala posebno kot urednica ’Domačega prijatelja’, ki smo mu kdaj zaupali svoje prvence. Zopet in zopet, vedno z upanjem in pričakovanjem, četudi smo bili največkrat deležni le odgovorov v Listnici uredništva. Poslušal sem jo in požiral z očmi. Ker sva bila po pismih takorekoč že stara znanca, me je hudo mikalo, da bi se ji predstavil. Manjkalo mi je poguma. Pozneje je nikoli več nisem srečal.”
Zakaj je Zofka Kveder zanimiva z jezikovnega stališča? O tem sva se pred dvema tednoma pogovarjali z novinarko Sabino Francek Ivović v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija, ki ob petkih nastaja v koprskem regionalnem RTV-centru. Pogosto se namreč pojavlja vprašanje, ali je pravilno rabiti Zofka Kveder ali Zofka Kvedrova. Ali pa govorci o tem niti ne razmišljajo in rabijo kar Kvedrova namesto Zofka Kveder. Za nobeno obliko ne morem reči, da je napačna, je pa res, da je svojilni pridevnik Kvedrova ostalina nekega preteklega časa, da je dandanes bolje rabiti Zofka Kveder. Pisateljica se ni podpisovala Kvedrova, temveč Kveder.
Dodati je treba še, da je raba svojilnega pridevnika pri ženskih priimkih bila pred več desetletji neke vrste (jezikovna) moda. Iz tistega časa imamo: Kristino Brenkovo, Dušo Počkajevo, Savo Severjevo. Če si ogledamo napise k takratnim slovenskim filmom, bomo odkrili ravno tako rabo. Občutek imam, kot da so se takratni govorci želeli zgledovati po rabi, ki je tradicionalno uveljavljena v nekaterih drugih slovanskih jezikih, npr. makedonskem (Irena Joveva) ali češkem (Martina Navratilova), pri nas pa je v preteklosti bila domača izključno na podeželju (domača oz. hišna imena: npr. pisatelj Ivan Tavčar je bil “po domače” ali “vulgo” Kosmov) ali v otroškem govoru, ko se je otroka vprašalo, čigav je (Novakov ali Novakova).
Jezik je pogosto podvržen neki trenutni modi, tako zdaj narašča raba, da se ženski priimek rabi kot samostalnik 3. ženske sklanjatve, ki ima ničto končnico, npr.: “Pirc Musar je prišla, začeli so brez Pirc Musar, obiskali so Pirc Musar”. Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Je pa zaradi take rabe bilo že precej razburjenja, ki ga bo verjetno še kaj.
Zanimiva je tudi etimologija priimka Kveder. Po SSKJ je kveder: grob, težek čevelj z vidnimi šivi med oglavjem in podplatom, npr. čevlji kvedri oz. čevlji na kveder, sopomenka bi lahko bila gojzar oz. gojzarji. Etimološko zanimivo pa je tudi pisateljičino ime, Zofka oz. Zofija, kar je različica imena Sofija, ki v grščini pomeni modrost. Manj znano je, da je rusko ime Sonja pravzaprav manjšalnica imena Sofija oz. da sta Zofka in Sonja pravzaprav isto ime. Zofija goduje 15. maja, po ledenih možeh, po ljudskem izročilu je na Zofijo mrzlo in mokro vreme.
Rada bi opozorila še na to, da se o Zofki Kveder vse prepogosto govori kar o Zofki, kar ni ustrezno. Vedno poudarim, da o Francetu Prešernu nikoli ne govorimo kot o Francetu, prav tako o Ivanu Cankarju ne o Ivanu. Zakaj potem pisateljico poimenovati samo z imenom? Npr. Svetlanine pravljice namesto pravljice Svetlane Makarovič. Samo zato ker je ustvarjalka ženska? Prav tako ima pravico do priimka. Saj ne rečemo Hansove pravljice, temveč pravljice Hansa Christiana Andersena …, in ne Francetova Zdravljica ali Ivanova Skodelica kave.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
