Beseda leta 2025
Jezikovnica (221)
Zadnji mesec starega leta in prvi mesec novega je ponavadi čas različnih izborov, ki se ozirajo v iztekajoče oz. preteklo leto, pa naj gre za izbor najboljšega športnika ali osebnosti, kot so Delova osebnost leta, Ime leta Vala 202 ali Osebnost Primorske primorskih medijskih hiš. Že kar nekaj let zapovrstjo pa v prvi ali drugi januarski Jezikovnici pišem o izboru besede leta, ki ga od leta 2016 organizira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Lanska beseda leta oz. beseda leta 2025 je božičnica, kar ste verjetno izvedeli že iz dnevnih medijev. V tokratni Jezikovnici pa se bomo nekoliko podrobneje posvetili pomenu te besede in nekaterih preostalih besed, ki so pristale v finalu, to so bile še: dvojna raba, tiktokizacija, dolgotrajna oskrba, iskljiv, somestje, zastoj, redke zemlje, flotilja, paliativa in carina.
Tako zmagovalka kot finalistke seveda zrcalijo družbeno dogajanje, zato naj takoj poudarim, da ima samostalnik božičnica več pomenov in da v izboru besede leta ne gre za drugi in tretji pomen iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, to je za “prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico” ali “božično prireditev z obdarovanjem”, temveč za “denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni”. Starejši pomeni besede božičnica pa so še raznovrstnejši, tako je npr. v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju iz let 1894-1895 navedeno še, da je božičnica: božična pesem, božično darilo (še zlasti jabolko) in božično drevo. Tisti, ki ste na tekočem s političnim dogajanjem v Sloveniji, dobro veste, za kaj gre v aktualnem pomenu te besede.
Zanimive oz. vredne premisleka pa so tudi druge besede oz. besedne zveze, ki jih je komisija izbrala izmed več kot 450 predlogov. Med njimi izstopa besedna zveza dolgotrajna oskrba, ki je v prejšnjem letu napolnjevala medije mogoče še v večji meri kot božičnica, označuje pa skrb za starejše. Izrazite zastopanosti v medijih je bila deležna tudi beseda zastoj, seveda spričo številnih delovišč, ki so lani hromila promet na slovenskih avtocestah. Še zlasti zanimivi pa se mi zdita besedna zveza redke zemlje in beseda flotilja, obe smo zasledili v medijih ob svetovnem političnem dogajanju. Za redke zemlje najdemo pojasnilo v spletni Terminološki svetovalnici: “Redke zemlje je ustaljeno poimenovanje za okside lantanoidov in je vključeno že v SSKJ2. Poimenovanje ima v terminološkem gnezdu v okviru iztočnice zemlja kvalifikator kemijsko in razlago ‚oksidi lantana in njemu sorodnih elementov‘. Prav tako je poimenovanje redke zemlje iztočnica v Geološkem terminološkem slovarju, v katerem je opredeljeno kot ‚oksidi lantanidov‘.” Flotilja pa je po SSKJ “skupina manjših bojnih ladij” ali “skupina manjših ladij sploh”.
Nikakor ne smem pozabiti omeniti, da je bila izbrana tudi kretnja leta, torej “beseda” slovenskega znakovnega jezika, to je geopestrost, razglasili pa so tudi besedo mladih, in sicer je to fenomen, ki je obnorel svet: 6-7 (šest-sedem). Izbranke prejšnjih let so bile: genocid (2024), ujma (2023), gasilec (2022), PCT (2021), karantena (2020), podnebje (2019), čebela (2018), evropski prvaki (2017), begunec (2017). Hkrati z razglasitvijo besede leta 2025 se je že začel tudi izbor besede leta 2026, vabljeni k podajanju predlogov na spletni strani: www.beseda-leta.si.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
