Koliko bo sprememba kriterijev za gorska območja vplivala na občine, je še neznano
Marko Pisani o reformi zakona, ki določa kriterije za gorska območja
Svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani je v sredo, 25. februarja, med zasedanjem deželnega sveta predložil vprašanje za hitri odgovor v zvezi z nedavno reformo zakona, ki določa kriterije za gorska območja. Kot je znano, naj bi na podlagi zakona 131/2025 status gorskega območja v FJK izgubilo kar 32 občin, med katerimi so tudi skoraj vse tržaške in goriške na naselitvenem območju slovenske narodne manjšine.
Marko Pisani je v tiskovnem sporočilu zapisal, da se je o tej tematiki že pred časom pogovarjal s pristojnim odbornikom. “Odločil sem se, da vprašanje še formaliziram, da dobimo pisni odgovor deželne uprave, saj glede te zadeve vlada precejšnja zmeda in upravičena zaskrbljenost,” pravi Pisani, ki se v svojem dokumentu navezuje na možne posledice izključitve in posebej navaja primer občine Zgonik, ki je po novem zakonu izključena, čeprav ustreza kriterijem nadmorske višine ter stika z drugo gorato občino oziroma s sosednjo državo.
Odbornik Stefano Zannier je v odgovoru potrdil, da je nov seznam gorskih občin dokončen in da je že objavljen v državnem uradnem listu št. 42 z dne 20. februarja 2026, čeprav ni dobil soglasja na konferenci dežela–država. Zagotovil je, da izključitev s seznama gorskih občin nikakor ne bo škodila, saj ne vpliva niti na izvajanje evropskih razpisov za razvoj kmetijstva niti na davčne olajšave za kmetijska zemljišča (IMU oz. ILIA). Nespremenjeni bodo ostali vsi prispevki in pomoči, ki jih deželna uprava namenja v okviru svoje zakonodaje, medtem ko finančne pomoči iz državnega sklada za solidarnost občine FJK tako ali tako niso prejemale, ker je ta namenjen samo deželam z navadnim statutom ter Siciliji in Sardiniji.
Glede primera Zgonika je odbornik pojasnil, da je po novem izključen, saj zakon določa, da mora občina mejiti izključno z gorato občino; kraška občina pa ima za sosedi poleg goratega Repentabra tudi Devin Nabrežino in Trst. Ob koncu odgovora odbornik Zannier zagotavlja, da je v stalnem stiku z ostalimi deželami, s katerimi skupaj presojajo morebitne druge negativne posledice reforme.
“Projekcije kažejo, da se v občinah, ki so izpadle s seznama, naj ne bi veliko spremenilo. V teh občinah so se najbolj bali, da bodo gorska območja izgubila razrede oziroma šole, odbornica Alessia Rosolen pa je že zagotovila, da bo za to poskrbela dežela z izjemami in kritjem morebitne razlike v finančnih stroških, če bo potrebno. Za slovenske občine to tako ali tako ne pride v poštev, ker zanje že veljajo izjeme zaradi prenizkega števila učencev,” nam je še povedal deželni svetnik ter dodal, da bo treba zadevo vsekakor skrbno spremljati in da bo Dežela FJK pozorna, da v primeru zaznanih težav občinam priskoči na pomoč. Obstajajo namreč deželni skladi prav v ta namen.
“Moja zaveza je vsekakor, da bom skrbno spremljal, kako se bo v naslednjih mesecih stanje razvijalo in kakšne bodo posledice v posameznih občinah,” je sklenil Pisani.
