Srečanje dveh pesniških svetov, Marko Kravos in Andrej Brvar v TKS
V torek, 27. januarja 2026, je v Tržaškem knjižnem središču potekala predstavitev knjig Le besede z desne z leve pesnika Marka Kravosa in Zgodba, ki se je morala zgoditi pesnika Andreja Brvarja. Avtorja, ki sta se spoznala med študijem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sta iz oddaljenih krajev (Kravos iz Trsta, Brvar iz Maribora), a si delita mnogo skupnih točk. To je izpostavila tudi povezovalka večera Darka Tancer-Kajnih, ki je naštela celo vrsto skupnih točk, ki si jih delita. Zanimivo je, da sta oba svoji prvi deli objavila v Mariboru, da sta oba rojena na tujem (Kravos v Irpinii v južni Italiji; Brvar v Čačku v Srbiji), saj sta njuni družini bili med vojno pregnani iz domačih krajev zaradi Slovencem nenaklonjenih razmer. Zanimivo pa je tudi, da oba že dolgo prijateljujeta s slikarji, Kravos s Klavdijem Palčičem, Brvar pa z Zmagom Jerajem. Za Brvarja pa je morda zanimiva tudi njegova vez s Trstom, saj je v predvojem času imel tu nekaj sorodnikov, med njimi tudi strica, ki je bil urednik Edinosti. Prav zato je o mestu slišal veliko že doma in mu je ta kraj bil kljub oddaljenosti domač do te mere, da je kasneje v življenju razmišljal tudi o selitivi ravno v Trst. Tudi Kravos je priznal, da je imel z Mariborom precej vezi, saj je tam izšla njegova prva pesniška zbirka, kulturno življenje je bilo tam živahno in podpirali so tudi veliko zamejskih avtorjev, ki pa niso našli prostora v ljubljanskem vrvežu.
Brvarjeva knjižna izdaja pesmi v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je bila objavljena že v zbirki Naplavine leta 2004, vendar je v tej izdaji našla novo razsežnost, saj daje možnost jasnejšega pregleda med tragedijo njegove družine in prav tako tragičnimi dogodki zgodovine. Tudi grafična oblika z različnim tiskom fotografij iz časopisov in javnega življenja ter fotografij iz družinskega arhiva dodatno poudarja dvojno razsežnost dela. Avtor je po kratki predstavitvi interpretativno prebral odlomek iz knjige, v katerem pripoveduje o svojih starših, ki se zaradi bolezni in pomanjkanja zdravil po selitvi v Čačak morata soočiti s smrtjo obeh otrok.
Kravos je v izbor pesmi Le besede z desne z leve uvrstil 60 pesmi, ki jih je razdelil v pet ciklusov. Izbor krasi zelenomodra platnica, delo Jurija Devetaka, ki nekoliko demitizira lik avtorja, kakor si to sam želi, in poveže resnost knjig z življenjskostjo narave in morja. Kravos in Devetak sta pred tem že sodelovala pri izdelavi stripovske pripovedi Deva iz Devina. Tudi Kravos je publiko navdušil z branjem svojih poezij, ki na lahkoten in humoren način obravnavajo pereče problematike sodobne družbe.
Avtorja sta se nazadnje zaustavila pri razmišljanju o vlogi poezije v današnjem svetu. Strinjata se, da je na videz ta izginila iz družbenega radarja, vendar je to globok način izražanja, ki ga vsekakor človek čuti nekje v sebi. Poezija torej je in za njen obstoj ni treba skrbeti, dokler se bodo ljudje ukvarjali z bivanjskimi in estetskimi vprašanji. Priznala pa sta, da se danes vidi veliko poezije, ki ne opravlja umetniške funkcije, ampak se uporablja kot sredstvo za opozarjanje na določena družbena vprašanja.
