Literarno nagrado vstajenje je prejela Mladika, revija, ki spodbuja literarno ustvarjalnost

V ponedeljek, 20. aprila, je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekala slovesna podelitev 63. nagrade vstajenje. Letošnjo nagrado je Odbor za literarno nagrado vstajenje v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev podelil Reviji Mladika ob 70-letnici rednega izhajanja. Na večeru, ki ga je povezovala Nadia Roncelli, so sodelovali še glavni urednik revije Ivo Jevnikar, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm in pisateljica Vilma Purič, profesor, bloger in pisatelj Primož Sturman ter urednica mladinskega lista Rast Malina Dolhar. Med pogovorom so gostje spregovorili o vlogi in aktualnosti revije danes, o spremembah v času ter o nadaljnjih izzivih.

Kulturni večer je uvedel glasbeni nastop mladega pianista Evana Milianija iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli pri Glasbeni matici v Trstu. Pred uradno podelitvijo nagrade, ki jo vsako leto finančno podpira Zadružna kraška banka Trst Gorica, je Nadia Roncelli prebrala utemeljitev strokovne žirije v sestavi Magda Jevnikar, Jadranka Cergol, Adrijan Pahor, Erika Jazbar in Nadia Roncelli, ki je odločila, da letos nagrado prejme revija Mladika. Po utemeljitvi žirije je Mladika edina kulturna revija Slovencev v Italiji, ki že več kot pol stoletja spodbuja literarno ustvarjalnost, spremlja knjižno dogajanje, mladim omogoča ustvarjanje ter povezuje slovenski prostor, ob tem pa skrbi za jezikovno kakovost in ponuja poglobljen, pluralen pogled na teme. Ob izročitvi nagrade je glavnemu uredniku revije Ivu Jevnikarju predstavnica ZKB Maja Vrtovec v imenu predsednika Adriana Kovačiča z veseljem sporočila, da bo banka v naslednjih dneh formalizirala 15 letnih naročnin na revijo za sedež in poslovalnice, tako da jo bodo lahko prebirali člani in stranke.

V drugem delu večera se je med gosti in širšo publiko razvnel zanimiv pogovor in izmenjava mnenj ter perspektiv nad revijo. Uvodno misel je najprej podal Ivo Jevnikar. Poudaril je, da Mladika še vedno vztraja zaradi močne in predane ekipe, ki se je oblikovala že v samem začetku. Revija od vedno izhaja iz širšega kulturnega kroga in še danes temelji na kombinaciji prostovoljnega dela ter delne profesionalizacije, ki jo omogoča tudi javna podpora. Posebnost revije je njena odprtost v širši slovenski prostor, tudi med zdomci, kar izhaja iz zgodovinske vezi. Danes je Mladika splošna kulturna revija s poudarkom na književnosti, temelji na katoliškem etosu in vrednotah, ki so skupne naši slovenski tradiciji in želi nagovarjati celoten slovenski prostor. Za prihodnost, je še pojasnil Jevnikar, pa vidi ključne izzive v večji aktualnosti, rednejšem izhajanju ter večji prisotnosti na spletu in družbenih omrežjih. Vilma Purič je na večeru poudarila pomembnost literarnega natečaja, ki po številu prijav in drugih dejavnikih sodi med najvidnejše v slovenskem prostoru. Prispevki prihajajo od vsepovsod, kar potrjuje njegovo prepoznavnost in kaže, da ima tudi tržaški literarni prostor svoj upoštevan glas. V zadnjih letih na natečaju sodelujejo tudi uveljavljeni avtorji, medtem ko je prispevkov iz domačega okolja manj. Posebej je izpostavila tudi vprašanje jezika. Njegova raba se poenostavlja, zato sama zagovarja kultiviran jezik, ki omogoča tudi globlje razumevanje. Ob tem je še opozorila, da se je pomen literature v družbi nekoliko zmanjšal. Primož Sturman pa je pojasnil razliko med pisanjem za revijo in blogom ter izzivi novih tehnologij. Svoj blog je ustvarjal sprva tudi kot odziv na razprave o vključevanju avtorjev s periferije v osrednji slovenski prostor. Na njem je objavljal refleksije, vtise in krajša prozna besedila, pri čemer je poudaril, da je za blog ključno predvsem redno in vztrajno pisanje. Nazadnje je mlada urednica priloge Rast Malina Dolhar poudarila, da je Mladika kot kulturna revija dragocena, vendar danes težje nagovarja mlajšo generacijo. Po njenem mnenju se mladi soočajo z občutkom negotovosti in preobilico vsebin, zato pogrešajo bolj aktualne in njim bližje teme. Kljub temu je sodelovanje pri reviji ocenila kot zelo dragoceno uredniško izkušnjo.