Volitve širom sveta, na katere velja biti pozoren
Glavni volilni dogodek leta za Slovence bo letos gotovo 22. marca, ko bomo volili svoje predstavnike v parlamentu. Z zanimanjem bomo seveda spremljali tudi lokalne volitve konec leta. Napete volilne tekme pa se obetajo tudi širom sveta in marsikatera bo lahko vplivala tudi na naš vsakdan.
V iskanju zanimive volilne tekme nam ni treba daleč. Na Madžarskem so parlamentarne volitve na sporedu 12. aprila. Na njih se bosta za primat udarila dosedanji premier Viktor Orbán s stranko Fidesz in njegov novi izzivalec Péter Magyar s stranko Tisza. Magyar je bil dolgoletni član Orbanove stranke in med njeno vladavino opravljal kar nekaj funkcij na ministrstvih ter državnih podjetjih. Nenazadnje je bil tudi mož pravosodne ministrice Judit Varga. Njegovo dolgoletno članstvo v Fideszu se je končalo leta 2024, ko je odjeknila novica, da je madžarska predsednica Katalin Novák pomilostila moškega, obsojenega zaradi prikrivanja spolnih zlorab v domu za otroke in mladostnike.
Izbruhnila je afera, odstopili pa sta tako predsednica Novak kot ministrica Varga. Péter Magyar je izstopil iz Fidesza, odstopil s funkcij in ostro napadel vlado. “Varga in Novak sta bili krivi za vse, politikov, ki so bili zares odgovorni, pa se ni omenjalo,” mi je leta 2024 razlog za spreobrnitev pojasnil v intervjuju, ki sem ga pripravljal za N1 Slovenija. Magyar je začel organizirati protivladne proteste, ki so postali precej množični. Njegova popularnost je rasla in pred zadnjimi evropskimi volitvami je prevzel neznano stranko Tisza. Uvrstila se je za Fideszom, a ob tem dosegla najboljši rezultat, ki ga je na evropskih volitvah po letu 2004 dosegla katerakoli madžarska opozicijska stranka. Magyar je nadaljeval z mobilizacijo in Tisza je v zadnjih javnomnenjskih raziskavah za okoli 10 odstotkov pred Fidezsom. Kandidatov, ki so skušali premagati Orbána in prekiniti njegovo že 16-letno neprekinjeno vladavino, je bilo doslej veliko. Kljub optimističnim napovedim so na koncu tudi ob sistemu, ki deluje v prid Fideszu, doživeli neuspeh. A Orbán se bo tokrat pomeril z najresnejšim tekmecem, ki je široko podporo na ulicah in v anketah enkrat že potrdil na voliščih.
Prejšnji teden smo stopili v drugo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V prvem letu si je dodobra pokoril domače nadzorne institucije ter poskrbel za tektonske spremembe v ZDA in po svetu. V drugo leto je vstopil poln poguma in z vtisom, da mu nihče nič ne more. Ob republikanski večini v obeh domovih kongresa so predstavniki ameriškega ljudstva njegovo divjanje spremljali brez odločnejšega nasprotovanja. Trump si je svojo stranko pokoril že pred časom, poslušnost republikanskih kongresnikov pa si je zagotovil z grožnjo, da jih ne bo podprl ob vnovični kandidaturi. Letos se bodo namreč 3. novembra v ZDA odvile vmesne volitve. Američani bodo ponovno volili vse poslance v predstavniškem domu ter tretjino senatorjev. Dolgoletna ameriška praksa veli, da se stranka aktualnega predsednika na vmesnih volitvah vedno odreže nekoliko slabše. Trumpovi divji protimigracijski ukrepi ljudi niso navdušili, prav tako se niso znižali življenjski stroški, ki so pomembni za ameriške volilce. Če bi demokratom uspelo osvojiti večino že samo v enem domu kongresa, bi v roke dobili možnost, da začne ta institucija tako na simbolni kot tudi na praktični ravni omejevati Trumpovo samovoljo.
Do konca letošnjega oktobra morajo parlamentarne volitve izvesti tudi v Izraelu. Te bodo prve po dvoletni vojni s Hamasom in napadih na Gazo, ki so pljusknili tudi v Libanon, Jemen in Iran. Hkrati bo to prav poseben test za dosedanjega premierja Benjamina Netanjahuja. Kar nekoliko smo namreč pozabili na čas pred 7. oktobrom 2023. Izrael je bil v obdobju politične krize in nestabilnih vlad. Od leta 2019 do 2022 se je zvrstilo pet volitev. Zadnje so dale vlado, v kateri je bil Netanjahu močno odvisen od skrajno desnih strank. Letošnje volitve bodo najverjetneje pokazale, kot kakšen politik Netanjahu izhaja iz vojnega obdobja. Ga bodo ljudje videli kot voditelja, ki je vodil silovit izraelski odgovor po travmatičnem napadu in državi izboril primat na Bližnjem vzhodu? Ali pa ga bodo duhovi korupcijskih obtožb ter sporne pravosodne reforme, ki je na ulice pognala tudi vojaške rezerviste, odrinili na stran?
Za konec velja omeniti še Združeno kraljestvo, kjer bodo maja potekale lokalne volitve ter volitve v parlamente Škotske in Walesa. Slabi rezultati, ki se napovedujejo laburistom, bi lahko sprožili zamenjavo Keira Starmerja na čelu laburistične stranke in britanske vlade. Ob tem velja še opozoriti na lanske izjave srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bi maja ali decembra letos lahko razpisal predčasne parlamentarne volitve. S svojo listo bi zagotovo nastopili tudi študenti, ki so v minulem letu vodili množične proteste proti vladavini Vučića in njegove Srbske napredne stranke. Kot vedno pa se lahko še kje kaj zaplete in nam prinese nove odločilne volitve.
