Želja po združevanju močnejša od delitev

Piše: Matevž Čotar

Minuli konec tedna je bil Trst ponovno v središču dogajanja, saj sta bila v mestu v zalivu spet prisotna predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob 100-letnici tržaške univerze jima je rektor podelil častni doktorat iz prava, ker sta se skupaj zavzela za spravo na tem vzhodnem delu EU, kjer je bilo območje ob nekdanji meji prizorišče tragičnih dogodkov med vojnama in po njiju.

Koncert treh predsednikov, vrnitev Narodnega doma, poklon predsednikov v Bazovici, nazadnje podelitev doktorata in še omemba FJK, Trsta in Gorice (v luči Evropske prestolnice kulture) kot zgleda za sožitje narodov v evropskem duhu je v letih pripomoglo k temu, da smo res premostili marsikatere ovire in zamere v kolektivnem spominu ljudi tako na eni kot na drugi strani. Predvsem pri mlajših generacijah se zdi, da se končno presegajo tisti mentalni kalupi, ki so ustvarjali malodušje, nepotrebno napetost in tudi sovraštvo med dvema narodoma, ki sta pripadnika EU in živita na več območjih tudi v prepletanju jezika in kulture. 

Zgodovina je pač zgodovina, te ne bomo spremenili. Vsaka resničnost, družina, skupnost, posameznik, ima drugačno preteklost in v spominu različne dogodke, ki so jih prizadeli v tistih zapletenih in hudih letih prejšnjega stoletja. Ta spomin in globoka čustva je treba spoštovati. Vsak ima svoje spomine in prepričanja, a razumeti trpljenje bližnjega, njegove usode in zgodovine je osnova za spravo in sožitje.

Mattarella in Pahor sta naredila pomemben korak za dobrobit narodov in svetlejšo prihodnost dveh držav v duhu vrednot sprave, miru in evropskosti, vrednot, ki bi morale vedno zaznamovati politiko. Žal ni tako. Predsednika sta zaradi tega seveda plačala davek kritik, saj skrajneži tako na eni kot drugi strani še vedno raje izkoriščajo zgodovino v propagandistične namene. Toda skrajneži nas na neki način spomnijo, da taki ljudje, ki niso naklonjeni sodelovanju in raje širijo malodušje s sovražnimi govori, še obstajajo in zato je treba še toliko bolj s prepričanjem širiti vrednote miru, spoštovanja in sprave. Škoda bi bilo, da bi se vse, kar se je v teh letih zgradilo, po nepotrebnem izničilo. Da bi bila ta zavest močnejša, sta poskrbela dva velika graditelja mostov, kar bo gotovo zapisano v zgodovini.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme