Zaživelo bo novo Tržaško knjižno središče
Minister za kulturo Uroš Grilc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo, Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, Ace Mermolja, predsednik Založništva tržaškega tiska, in Mitja Petaros, predsednik Zadruge Mladika, so namreč z dokumentom pognali načrt, ki naj bi predvidoma v roku sedmih mesecev privedel do začetka delovanja TKS, dejanskega naslednika ‘likvidirane’ Tržaške knjigarne.
Novo knjižno središče, ki naj bi zaživelo v strogem mestnem središču (lokacije še niso evidentirali), bi bilo namenjeno knjigarniški dejavnosti s prodajo slovenskih knjižnih novosti iz Slovenije in zamjestva ter italijanskih in prevedenih knjig, ki zanimajo tako italijanske kot slovenske bralce. Na policah nove trgovine bi stranke lahko kupovale še raznovrstne priročnike, zemljevide in ostalo gradivo z zmejskega in vseslovenskega prostora. Knjižno trgovsko dejavnost bi morda lahko razširili še na druga marketinška področja, saj nadgradnja dosednaje Tržaške knjigarne cilja k ustanovitvi pravega promocijskega centera, ki bi v slovenskem in italijanskem jeziku nudil obiskovalcem imformacije o kulturni dediščini Slovenije, njenih naravnih znamenitostih ter bi sproti zeznanjal Tržačane o slovenski kulturni in turistični ponudbi. TKS bi potemtakem postala lokacija, kjer bi predstavljali knjige, prirejali srečanja z avtorji in seznanjali obiskovalce glede večjih kulturnih dogodkov v Sloveniji; v slogu s tradicijo nekdanje Tržaške knjigarne bi v novih prostorih prirejali tudi manjše likovne razstave. Vzpostavitev TKS naj bi znašal 75 tisoč evrov, od katerih naj bi Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prispeval 30 tisoč evrov, krovni organizaciji SSO in SKGZ pa 25 tisoč evrov; ministrstvo za kulturo bo vsekakor zagotovilo del finančnih sredstev preko javnega razpisa Javne agencije za knjigo.
Podpisniki so izrazili zadovoljstvo, da je do sklepa prišlo, glede dogovora pa so še zlasti izpostavili, da gre za primer dobre prakse sodelovanja med manjšinskimi dejavniki in vladnimi organi matične domovine. Prisotni so soglašali z ugotovitvijo, da je obstoj tovrstne knjigarniške dejavnosti v Trstu strateškega pomena ne samo za slovensko narodno skupnost v Italiji temveč tudi za Slovenijo. Prav zato je bil govor o težavah, ki jih doživlja Katoliška knjigarna v Gorici. Obe tematiki je potrebno stvarno analizirati in predlagati dolgoročne rešitve.
