O osamosvajanju Slovenije ob njenem 35. jubileju

Na večer, ko je Milan Kučan prvič nagovoril Slovence v samostojni Sloveniji z besedami “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan”, je v Ljubljani zgodovinskemu trenutku prisostvoval tudi Marjan Terpin. Danes pokojnega politika in zagrizenega Slovenca se spominjamo kot aktivnega predstavnika stranke lipove vejice, ki je v tistih napetih časih igral poglavitno vlogo posrednika med slovenskimi in italijanskimi politiki. Ob 35. obletnici samostojnosti matice smo na uredništvu ugotavljali, da je mladim 25. junij 1991 nekoliko daleč in da o dogodku, ki ga je zvesto spremljal in močno občutil tudi slovenski zamejski prostor, pravzaprav vemo zelo malo. Mladi Slovenci v Italiji imamo z Republiko Slovenijo vsekakor zelo prijateljski odnos, vendar dragocenost slednjega večkrat podcenjujemo prav zato, ker nismo doživeli časa, ko Slovenije ni bilo ter ko sta mejni prehod in železna zavesa še ločevala Slovence v Jugoslaviji in Slovence v Italiji. Da bi oživili simbolični večer in dolgoletno politično delo, v katero je bila vključena tudi slovenska skupnost v Italiji, smo se obrnili na Simona Terpina. Ta je z ženo Martino Grahonja in mamo Mirko z nami delil spomine na očeta Marjana, ki je samostojnost matice in slovenstvo praznoval in pokončno živel do konca. Pogovorili pa smo se še s predsednikom SSk Damijanom Terpinom, ki je bil v dogajanje vključen kot mlad politik.

Trgovec, politik in domoljub

Spomin družine na Marjana Terpina

Domači od nekdaj pomnijo, da je bil Marjan Terpin človek akcije in odnosov ter izjemno narodnozaveden Slovenec v Italiji. Pri Terpinovih doma je slovenstvo bilo in še vedno je temeljna vrednota, ki jo uresničujejo v najmanjših izbirah: celo sladoled je bil vedno slovenski. “Med osamosvojitvijo sem moral biti v družinski trgovini, ker očeta skoraj nikoli ni bilo tam. Oče je bil vedno angažiran v politiki, iz takšnega ali drugačnega razloga,” se tistih “divjih časov” spominja sin Simon.

Dan pred osamosvojitvijo sta oče in sin preživela drugače

Simon in žena Martina se spominjata, da je bilo 24. junija 1991 napeto. Marjan se je z ženo Mirko in nekaj prijatelji z avtomobilom odpravil proti Ljubljani. Ko so prispeli do Ajdovščine, so na cesti naleteli na tanke Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Prijatelji so se prestrašili in si niso upali naprej. Marjan jih je odpeljal nazaj domov, a njegova trma in želja, da bi bil priča zgodovinskemu dogodku, sta ga z ženo Mirko v avtu vendarle odpeljali v Ljubljano.

V prestolnico sta prispela zadnji trenutek. Gospa Mirka Komjanc se spominja dviga slovenske zastave, zasaditve lipe in petja himne. Kratka, približno enourna slovesnost in praznovanje sta se hitro končala. Na poti proti domu sta srečevala tanke, občutiti je bilo vedno večjo napetost. “Ljudje so sicer povsod praznovali, vsi so potihoma upali, da do najhujšega ne bo prišlo,” sta povedala Martina in Simon, ki sta tisti dan preživela na slovenski obali. “Jaz sem šel tistega dne v Trst po Martino, peljala sva se v Piran in Koper. Na glavnem trgu so že bili policisti, ki so stražili slovensko zastavo, okoli pa so se zbirali vojaki,” je povedal Simon.

Most med slovenskim Demosom in italijansko politiko

Marjan Terpin se ni bal, ko je šlo za slovenstvo. Pred osamosvojitvijo je igral ključno vlogo mediatorja med slovensko koalicijo Demos in italijansko Krščansko demokracijo (DC). Bil je zraven kot osebni prevajalec Lojzeta Peterleta na pogovorih z italijansko politiko v Padovi. Imel je stike s takratnim ministrom De Michelisom, med vojno pa je v Ljubljano peljal tajnika liberalne stranke Renata Altissima. S temi in številnimi drugimi politiki z italijanske in slovenske strani je Marjan Terpin spletel politične in prijateljske odnose.

Praznovanje osamosvojitve v Števerjanu

Po osamosvojitvi je Marjan Terpin svojo energijo usmeril tudi v praznovanje tega težko pričakovanega podviga. Na dan osamosvojitve se je zvesto udeležil proslave v Ljubljani, ta pomembni slovenski praznik pa je želel obeležiti tudi doma. Tako se je rodilo tradicionalno praznovanje dneva državnosti na Terpinovi domačiji v Števerjanu, ki je običajno potekalo z zamikom nekaj dni. To je bilo edino tovrstno praznovanje slovenske samostojnosti v zamejstvu, na kar je bil Marjan izjemno ponosen.

Pri pripravi tega velikega dogodka je sodelovalo veliko prijateljev in sosedov, med katerimi so Terpinovi posebno hvaležni Dominiku Humarju in njegovi ženi Jerici. “Vsi smo pekli, kuhali in kelnarili. Po glavnem prazniku pa je oče vse pomagače povabil na posebno zabavo v zahvalo za pomoč. Vsaka priložnost je bila dobra za praznovanje,” se spominja Martina.

V Števerjan so zato izjemno radi prihajali najpomembnejši možje slovenske osamosvojitve. Med njimi so bili vodilni predstavniki takratnega političnega vrha, kot so Lojze Peterle, ki je prišel res vsakič, ko je le mogel, Dimitrij Rupel in Janez Janša, ki je domačijo obiskoval v različnih vlogah – včasih kot minister, vedno pa kot velik družinski prijatelj.

Družbo so jim redno delali tudi drugi ugledni gosti, kot so dolgoletni podpredsednik parlamenta Danijel Krivec, Boris Pleskovič, Dino de Medico iz Benečije ter veteran vojne za Slovenijo Srečko Lisjak. Pri programu je redno sodeloval števerjanski pevski zbor, člani družine so tudi kaj zrecitirali.

Poseben pečat prazniku je vsako leto dala četa veteranov vojne za Slovenijo, ki so Marjanu podarili celo vojaško uniformo z nahrbtnikom in ga imenovali za častnega člana veteranov vojne za Slovenijo. Tradicionalni zaključek uradnega dela praznika v Števerjanu pa je bil zmeraj enak: zaigrali so Silenzio – Tišino.

Ko je Marjan zaradi starosti opustil organizacijo praznika na svojem domu, se je praznovanje preselilo v prostore Kulturnega centra Lojze Bratuž (KCLB) v Gorici. Ob 25-letnici osamosvojitve je bil tam organiziran osrednji kulturni dogodek, pri Terpinovih pa so za ožji krog prijateljev še naprej z ljubeznijo pripravljali tradicionalno zakusko in tako ohranjali duh druženja.

Uresničitev stoletnih sanj – Predsednik SSk Damijan Terpin o letu 1991: https://www.noviglas.eu/o-osamosvajanju-slovenije-ob-njenem-35-jubileju/