Zanimiva knjiga o furlanski tradiciji
Simone Piva je med ljudmi zbiral pripovedi o preteklosti, kmečki kulturi, verovanju in sanjah prejšnjih rodov
V kolikšni meri so se v sosedni Furlaniji ohranili miti, legende in zgodbe, ki so povezani s tradicijo? O čem so pripovedovali ljudje v času, ki ga je označevalo materialno pomanjkanje, a so njihova življenja bila prežeta s krščansko ljudsko kulturo in v tesnem stiku z naravo?
Na ti vprašanji nudi odgovore furlanski avtor Simone Piva, ki je svoje delo Haug! Friuli prejšnji teden predstavil v tržaški knjigarni Lovat. Pisec, ki drugače kot glasbenik pogosto nastopa v zaselkih Karnije, ravninskega dela Furlanije in širom po Italiji, je gradivo za knjigo nabiral vrsto let. Pred koncerti in po njih je rad prisluhnil starejšim prebivalcem, ko so mu pripovedovali najrazličnejše anekdote o življenju prejšnjih rodov. Pričevanja si je redno beležil v zvezek in zbrano gradivo nato dopolnil še s strokovnim raziskovanjem. Knjiga, naslov katere se navezuje na zbirko furlanskega pesnika Federica Tavana, ponuja bralcu vpogled v bogato ljudsko dediščino furlanskih skupnosti.
Posebno mesto pri odkrivanju preteklih zanimivosti Furlanije zaseda pri Pivi njegova 95-letna babica, ki mu še pripoveduje zgodbe o trdem delu in pomanjkanju, a tudi o željah in sanjah furlanskih ljudi. Na srečanju, ki ga je vodila Ilaria Romanzin, je avtor podčrtal, da imata kmečka kultura in krščanska tradicija za Furlane velik pomen.
Na srečanju je bil avtor v marsikaterem pogledu kritičen do sodobne kapitalistično-potrošniške družbe, “ki nas pelje daleč od nas samih”. Piva želi s svojim pisateljevanjem spodbuditi pri bralcih razmislek o svetu in družbi, v kateri živimo. Rešitev za kakovostnejše življenje je zanj v tem, da “pogledamo vase in odkrijemo svoje korenine”, je modro ugotavljal.
Na predstavitvi, ki so jo popestrili glasbeni nastopi, je avtor spregovoril tudi o pomenljivih dogodkih, ki so tako ali drugače zaznamovali Furlanijo: omenil je povojne bitke za izboljšanje razmer kmetov in delavcev v Spodnji Furlaniji, tragedijo Vajonta, potres leta 1976, veliko emigrantsko skupnost na tujem in drugo. Knjiga namenja tudi precej pozornosti ženskam in izpostavlja pomen ohranjanja vezi, ki določajo posamezne skupnosti.
