Kristjani in družba

Začetek velikega tedna v Gorici

Začetek velikega tedna v Gorici

Gorica / Cvetna nedelja in dekanijski križev pot

CVETNA NEDELJA

S cvetno nedeljo, 14. aprila, se je tudi v duhovniji sv. Ivana v Gorici začel veliki teden. Pri jutranji maši, na začetku katere je g. Marijan Markežič blagoslovil oljčne vejice (na sliki), je župnik povedal, da je evangeljsko poročilo o pasijonu pravzaprav “poročilo o nas vseh”. Na veliki petek se najdemo tudi mi pod križem in pred Pilatom, ko zahtevamo Jezusovo smrt. Jezus pa je z nami. Na veliki četrtek nam daje zapoved ljubezni, ob zadnji večerji ima prvo sveto mašo. “Kljub našim oddaljitvam, zatajitvam in izdajam nam je zvest”. Vabi nas, naj gremo z njim po poti novega življenja: na drugi strani Kalvarije nas časa vstajenjsko jutro. Zato obudimo našo pripravljenost hoditi za Jezusom, da bi čutili njegovo bližino, je še dejal g. Marijan pri maši, med katero so mladi brali pasijon, na koru pa je župnijski zbor ob orglanju Davida Bandlja prepeval čudovite slovenske postne pesmi.

DEKANIJSKI KRIŽEV POT

Prav lepa navada na Goriškem je slovenski križev pot štandreške dekanije, ki je letos potekal 12. aprila v Podgori. Lepo množico vernikov vseh starosti iz domala vse Goriške, posebno pa še nadškofa Carla Redaellija, ki rad prihaja na ta obred, je uvodoma pozdravil dekan Marijan Markežič; prisotni so bili tudi škofov vikar za slovenske vernike Karel Bolčina, msgr. Renato Podbersič in podgorski župnik Josip Caha. Župnijski zbor pod vodstvom Petra Piriha je veliko pripomogel, da je bila pobožnost še lepša in bolj doživeta. Ljudje so – v skupini in, konec koncev, vsak sam – hodili za križem bolečin vsega sveta iz vasi na Kalvarijo. Ob štirinajstih postajah so prisluhnili krajšim razmišljanjem, utrinkom iz vsakdanjega življenja, ki so se dotaknili posameznikov, in lahko razmišljali o tem, kako greh in trpljenje kličeta po usmiljenju in odpuščanju. Pri zadnji postaji je nadškof Carlo dejal, da je križev pot pravzaprav pot, ki jo je opravilo naše srce. V vsakem življenju se prepletajo trenutki veselja, bolečin, skrbi, upanja, velikodušnosti, svobode, dobrote, v nas pa so tudi greh, egoizem, hudobije. “To je naše življenje. To je pot, ki jo hodimo skupaj z Gospodom. Mislim, da skrivnost življenja ni biti popolni ali svetniki, vedno v veselju, velikodušnosti in ljubezni, temveč ohraniti pogled, uprt v Jezusov križ”. Ta križ naj nam pomaga razumeti smisel našega življenja, razumeti, kako naj hodimo. “Naše poti niso vedno ravne, tudi ne tečemo vedno. Toda hodimo vedno za Gospodovim križem! Pustimo, da nas osvoji njegova ljubezen!” je dejal nadškof Carlo.

DD

15.04.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!