Začetek poti za dvojezične in trijezične šole
Materin jezik je naša duša, šolanje v njem pa pravica in dolžnost. Slovenci v Italiji na tej postavki gradimo identiteto svojih sinov in prihodnost naše skupnosti. Na Tržaškem in Goriškem smo na tem področju kljub krčenju ravnateljstev in vprašanjem, ki zadevajo jezik in narodnost, že desetletja na dobrem. Na Videnskem je trenutno aktiven samo dvojezični večstopenjski šolski center v Špetru, uradno priznan z zaščitnim zakonom 38/2001, kjer poteka slovensko-italijanski pouk do nivoja nižje srednje šole.
Kot smo na kratko že poročali, smo sedaj v fazi tehničnih poskusov za novi dvojezični šoli v Tipani in Bardu ter za trijezične šole v Naborjetu in Trbižu. O tej temi so na delovnem srečanju nedavno spregovorili župan Barda Guido Marchiol, prvi mož občine Tipana Elio Berra, župan občine Naborjet Alessandro Oman ter trbiška odbornica za šolstvo Nadia Campana, ki so delili mnenja z deželnim odbornikom za izobraževanje Robertom Molinarom ter z generalno direktorico deželnega šolskega urada Danielo Beltrame.
Odbornik Molinaro je potrdil upoštevanje izobraževalnega predloga, ki so ga pripravile občinske uprave Terskih dolin in Kanalske doline. “Sedaj ni mogoče preoblikovati v dvojezične oziroma trijezične šole obstoječe izobraževalne ustanove v občinah Tipana, Bardo, Naborjet-Ovčja vas in Trbiž. Lahko pa že v novem šolskem letu povečamo ure slovenščine v krajevnih šolah z italijanskim učnim jezikom”, je poudaril. Odgovorna za deželno šolstvo Beltramejeva se je zavezala za rešitev ekonomskih in kadrovskih problemov, ki bodo obravnavani na srečanju s predstavniki didaktičnih ravnateljstev.
“Pozitivno gledamo na možnost, da bomo lahko že od septembra dalje imeli več ur slovenščine”, je povedal župan občine Bardo Marchiol, ki potrjuje, da bi lahko s preureditvijo urnika treh stalnih učiteljev rešili problem kadrovanja finančno zmogljivo in v kratkem času. “Starši terskih otrok so se že izrazili: učenje dveh jezikov je priložnost, ki je ne želimo izgubiti”.
Tipanski župan Berra pa je predlagal oblikovanje “okrožne” dvojezične šole v lahko dostopnem kraju za vse, kakor je Neme/Nimis. Tudi Ahten/Attimis in Fojda/Faedis tik ob slovenski meji bi lahko kmalu zahtevala dvojezični šolski center, realizacija štirih novih šol pa bi na ta način postala ekonomsko nevzdržna.
Ker so slovenske šole v Kanalski in Terski dolini življenjsko tako pomembne, bo zdaj kot še nikoli prej pomembno, da obstoječe pravice in možnosti uresničimo s konkretnimi, skupnimi močmi.
JŠ
