Srebrni jubilej Ribiškega muzeja Tržaškega Primorja
Ob obletnici so se poklonili tako ribiški preteklosti kot spominu na pesnika Miroslava Košuto
Kriški prosvetni dom Alberta Sirka je bil v soboto, 28. februarja, prizorišče svečanega praznovanja 25-letnice delovanja tamkajšnjega Ribiškega muzeja Tržaškega Primorja.
Na prazniku, ki je privabil veliko število vaščanov, nastopajočih, gostov in drugih, ki v severno-jadranskem prostoru čutijo povezanost z morjem kot nezamenljiv element lastne identitete, so spregovorili o doslej opravljenem delu in nakazali smernice razvoja muzeja, število obiskovalcev, katerega iz leta v leto raste.
Udeležba, prisrčen značaj in vsebinska pestrost kulturnega sporeda prireditve z doseženimi rezultati v minulih 25 letih potrjujejo, da je Ribiški muzej med ljudmi, strokovnjaki in predstavniki institucij priljubljen in cenjen.
Pri istoimenskem društvu, ki je bilo leta 2000 pobudnik in gonilna sila za nastanek muzeja, si prizadevajo, da bi dragoceno kulturno, narodno in gospodarsko dediščino primorskega ribištva približali mladim.
Neutrudni predsednik muzeja Franco Cossutta – čigar navdušenja polna pričevanja o naši ribiški dediščini v televizijskih oddajah doprinašajo k temu, da prihaja pojem slovenske obale med Štivanom in Škednjem v zavest slovenskega naroda – je bil na proslavi vidno zadovljen. Ob njem so ustanovni člani društva pred 25 leti bili lani preminuli Bruno Volpi Lisjak, Vera Tuta Ban, Martina Repinc, Dušan Križman, Marino Košuta, Niko Sirk, Claudio Stergonšek in Livio Pertot.
V svojem pozdravnem nagovoru se je Cossutta spomnil začetkov zbiranja in hranjena eksponatov, ki so razstavljeni na lokaciji, s katere se obiskovalcu ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv. “Hoteli smo skrbno zbirati gradivo, da bi trud naših prednikov, njihove zgodbe in vonj po morju ne šli v pozabo,” je povedal.
V četrt stoletja je bilo opravljenega veliko dela. “Muzej je postal srce istovetnosti,” je menil Cossutta in navedel podatek, da je bilo v letih pred 1. svetovno vojno v vaseh ob Tržaškem zalivu dejavnih več kot petsto slovenskih profesionalnih ribičev. Zasluga muzeja je, da to poglavje primorske zgodovine ni tonilo v pozabo.
Križani so se ob tej priložnosti tudi poklonili pred nedavnim preminulemu pesniku Miroslavu Košuti: na oder so postavili povečano črno-belo fotografijo iz srede prejšnjega stoletja, na kateri je mladi pesnik držal v rokah ulovljeno tuno; recitator Sandi Paulina je občuteno podal njegove pesmi, ki so pristen izraz neposredne ljubezni do morja in nekdanjih ribičev; mnogi so v svojih pozdravnih nagovorih izpostavili neizbrisno sled, ki jo v našem in širšem prostoru pustil Košuta.
Kulturni program večera, ki ga je povezovala Jasmina Gruden, se je pričel z nastopom učencev vaške Osnovne šole Alberta Sirka, ki so pod vodstvom Sandre Poljšak in ob kitarski spremljavi Davida Pupulina zapeli pesmi iz Košutove zbirke Kriško-kraške.
Številni gosti so na večeru o delovanju muzeja izrekli laskave ocene. Kot prva je navzoče pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je spomnila, da so kriški ribiči in njihove žene z vztrajnostjo in trdno voljo prenašali vsakodnevne težave, ter izpostavila pomen ljubezni in miru. Senatorka Tatjana Rojc je v dopisu, ki ga je poslala organizatorjem, menila, da Ribiški muzej izpričuje, “kje je naše slovensko morje in kako smo Slovenci prav zaradi nas Primorcev tudi narod pomorščakov, ribičev, sinovi in hčere najbolj severnega Sredozemlja, ki nam daje širino, ki nam omogoča, da dihamo svobodno.”
Predsednica SKGZ Nives Cossutta je poudarila, da se je kljub tragedijam (njen praded je na morju izgubil življenje) in težavam ljubezen ljudi do morja prenašala iz roda v rod. “V srcu in duši smo zelo navezani na ribiško zgodovino. Pomorska kultura je del slovenske biti,” je ugotavljala.
V imenu SSO je Marija Brecelj izpostavila nenadomestljivo vlogo, ki jo opravlja muzej, in spodbudila njegovo vodstvo k dodatnemu razvoju ponudbe; v dar je predsedniku Cossutti izročila slovensko zastavo, ki jo je z veseljem sprejel.
Čestitke so ob srebrnem jubileju organizatorjem izrekli tudi Karel Ražem (ZSKD), bivši predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je izpostavil pomen raziskovanja in širjenja ribiške dediščine, in predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič, ki je ocenil, da “je nemara ribištvo še premalo znan segment naše zgodovine.” V imenu Slovenskega etnografskega muzeja, ki tesno sodeluje s kriškim muzejem, je pozdravil direktor Blaž Verbič, prisotna pa sta bila tudi predsednik zahodnokraškega rajona Pavel Vidoni in predsednik ZKB Adriano Kovačič.
Zaključni del programa so oblikovale članice pevskega zbora Kriške ribice, ki ga vodi Aljoša Saksida, in pevci zbora Vesna, ki ga vodi Rado Milič. Dogajanje se je na odru sklenilo s skupnim prešernim izvajanjem kriške himne in zaključnim druženjem.
