Z roba sveta v srce Evrope
Papež Frančišek, ki se naglo bliža 88. letu starosti in je kljub zdravstvenim težavam, ki ga redno pestijo, najstarejši papež v zadnjem stoletju, si kar ne da miru. Prejšnji teden je presenetil javnost, saj je Sveti sedež na njegovo izrecno željo odobril čaščenje v Medžugorju in priznal duhovne sadove, povezane s svetiščem, čeprav se ni izrekel o nadnaravnosti prikazovanj, ki so se v enem najbolj obiskanih romarskih središč začela pred 43 leti.
Še vedno odmeva tudi Frančiškova 12-dnevna turneja po Indoneziji, Papui Novi Gvineji, Vzhodnem Timorju in Singapurju, v okviru katere je v prvi polovici septembra prepotoval 32.000 kilometrov. V Azijo in Oceanijo je želel prinesti Kristusovo luč, pričati o dialogu za izgradnjo bolj bratskega in solidarnega sveta. Od četrtka do nedelje pa ima mož v belem na programu še eno mednarodno apostolsko potovanje: štiridnevni obisk v Luksemburgu in Belgiji.
Z roba sveta se torej vrača v srce Evrope, v večkulturni državi s posebno politično težo na stičišču zgodovine stare celine, kjer imajo sedež glavne evropske – finančne in administrativne – institucije. V središču papeževe pozornosti pa ne bo politika v ožjem pomenu besede: v srcu Evrope bo s svojo pastoralno vnemo spregovoril v prvi vrsti o miru, migracijah, izrednih podnebnih razmerah, izobraževanju, mladih in prihodnosti, pa tudi o vlogi krščanstva danes; jasno besedo pričakujejo tudi o spolnih škandalih znotraj Cerkve.
V srednji Evropi so skozi stoletja sejali seme krščanstva številni svetniki in misijonarji; papež bo gotovo spregovoril o sekularizaciji in brezbrižnosti, s katerima je prežeta sodobna družba; morda pa je danes ključni izziv krščansko pričevanje, saj je krščanstvo v Evropi manj poznano kot v preteklosti, tare ga veliko nerešenih vprašanj, Petrova barka večkrat daje vtis, da se potaplja … Papeževe besede srcu Evrope bodo zato namenjene vlogi, ki naj bi jo imela celina v svetu v bližnji prihodnosti v duhu sprejemanja in večje solidarnosti med narodi.
