Z Martinom Tulom o prazničnem petju zvonov
Pritrkovanje, ta ritmična pesem cerkvenih zvonov, ima velik zgodovinski,…
… kulturni in simbolni pomen, ki temelji na verskih vrednotah. Prazničnost pesmi zvonov se dotika celotne vaške oz. lokalne skupnosti. Zvonoznanstvo je v Sloveniji razvita dejavnost s stoletno tradicijo, kateri smo veliko dali tudi Slovenci na zahodnem robu narodnostnega prostora. In še vedno dajemo. Pokramljali smo z Martinom Tulom, aktivnim članom pritrkovalske skupine Turn iz Mačkolj, ki uspešno ohranja in nadgrajuje bogato tradicijo pritrkovanja pri nas.
Kdo ste člani pritrkovalske skupine in kdaj ste začeli to dejavnost?
Mačkoljanska pritrkovalska skupina združuje v svojih vrstah šest članov. Dva člana, brata Danijel in Vladimir Novak, starosta skupine, sta se pritrkovanja izučila po “praktičnem” izročilu od svojih prednikov. Mlajša komponenta naše skupine pa se je s to edinstveno slovensko ljudsko umetnostjo prvič soočila na tečaju ZCPZ iz Trsta, pod mentorstvom duhovnika prof. Andreja Vovka, v letu 2004.
Kdaj pritrkujete? Ob velikih cerkvenih praznikih?
Pritrkovanje je žlahtna pesem zvonov in kot taka neposredno povezana z največjimi cerkvenimi prazniki. Mednje prištevamo Veliko noč, Vse svete, praznovanje farnega zavetnika sv. Jerneja, Božič ipd. Pred prazničnim dnem pritrkujemo na sveti večer ob 16. uri, kot oznanilo bližajočega se praznovanja. Na sam praznik pa pritrkujemo petnajst minut pred slovesnim bogoslužjem. Naj povem še, da k’mp’njanje, kot domačini pravimu temu opravilu v narečni besedi, spremlja tudi procesije za Veliko noč, Sv. Rešnje telo in praznovanje vaškega zavetnika.
Ali morda veš, od kod izvira pritrkovanje? Kakšna je razlika med slovenskim in istrskim pritrkovanjem?
Prvina slovenskega pritrkovanja je v dolenjskem načinu igranja na zvonove. Naš tradicionalni način, kateremu smo nadeli naziv “istrski”, pa je najbrž neka lokalna različica le-tega. Značilnost takega načina izvajanja je najprej v tem, da pesmi izvajata dva pritrkovalca na tri zvonove, pri čemer eden nakazuje ritem, v pritrkovalski govorici takt, drugi pa izvablja značilno melodijo.
Obiskovali ste tudi tečaje…
Res je. Osnovni tečaj smo mlajši pritrkovalci obiskali v letu 2004 v izvedbi ZCPZ iz Trsta; vodil ga je prof. Andrej Vovk. Dve leti kasneje sem se udeležil tudi enotedenske pritrkovalske šole v Vipavskem Križu v izvedbi Pritrkovalskega društva Dolenjske in Bele krajine. Omenjena izkušnja je bila edinstvena priložnost za natančnejše spoznavanje pritrkovalske umetnosti, različnih poimenovanj pritrkovalskih viž in notnih zapisov, spoznavanje ukrepov za varnost v zvoniku, zgodovine zvonov, zvonjenja in pritrkovanja, različnih uglasbitev zvonov, livarstva in še mnogo drugih zanimivih tematik. Priporočam tako izkušnjo bodisi mlajšim, začetnikom, pa tudi starejšim in že izkušenim pritrkovalcem.
Kaj pa repertoar? Sledite notnim zapisom, kako izbirate “skladbe”? Je na Slovenskem veliko pritrkovalske literature?
Naš repertoar je zelo različen. Starosta, Danijel in Vladimir, naša zgledna vzornika, sta nas seznanila z “istrskim” pritrkovanjem, ki je tradicionalno za naš kraj. O tem obstaja le krajši notni zapis. Mlajši člani smo omenjenemu tradicionalnemu načinu dodali še nekaj novih oz. uvoženih vzorcev, ki jih največkrat notiramo s pomočjo različnih simbolov in ponazarjajo zaporedja udarcev.
V letu 2007 smo pripravili zbirko avtorskih viž Igra zvonov – zbirka pritrkovalskih viž za triglasno zvonilo.
Najmogočnejša hranilka pritrkovalske literature na Slovenskem ostaja do današnjih dni knjiga priznanega zvonoslovca, organista, pevovodje in vsestranskega glasbenika iz Goč na Vipavskem Ivana Mercine Slovenski pritrkovavec, ki je izšla leta 1926. Marsikateri narod nam jo zavida. Poleg zgodovine zvonov, nekaterih opozoril o ravnanju v zvoniku in drži pritrkovalcev Mercina prilaga celo vrsto vzorcev za igranje na triglasno in štiriglasno zvonilo. Sledilo je še nekaj takih zapisov, med katerimi gre omeniti zbirko pritrkovalskih viž Ivana Malavšiča, ki je z naslovom Pesmi slovenskih zvonov – priročnik za pritrkovalce izšla leta 1987.
Je v Mačkoljah pritrkovanje tradicionalno? Ste vi morda obudili staro vaško navado?
V Mačkoljah je pritrkovanje tradicionalno opravilo, ki ga domačini niso nikoli opustili. Za vsak pomembnejši praznik se iz zvonika vedno oglaša ubrano petje zvonov.
Ali morda veš, če še kje v zamejstvu pritrkujejo oz. kako je bilo pritrkovanje razvito pri nas v preteklosti?
V zamejstvu delujejo še nekatere sorodne skupine, mednje spadajo pritrkovalci iz Boljunca, z Opčin, s Tabra, Kontovela in še nekateri navdušeni posamezniki. S točnim zgodovinskim številom pritrkovalskih skupin oz. krajev pa nisem seznanjen.
Misliš, da bi bilo pomembno ovrednotiti in oživiti pritrkovalsko igranje v naših cerkvah, da bi naredili praznike še bolj “praznične”?
Seveda. Tako bogate umetnosti, kot je pritrkovalska, nima vsak narod. Škoda bi bilo, da bi vse tonilo v pozabo, v neki oddaljeni zgodovinski predalček. Poleg pritrkavanja v domačem zvoniku bi bilo zanimivo uvesti tudi kako pritrkovalsko srečanje. To se redno dogaja na Goriškem, v sosednji Furlaniji, na Vipavskem in skoraj celotnem slovenskem ozemlju. Še bolj zanimiva pa bi bila izvedba pritrkovalskega tekmovanja kot izziv članom posameznih skupin zato, da bi vedno nadgrajevali svoje spretnosti in tehnike izvajanja.
Jernej Šček
Pritrkovalska skupina Turn iz Mačkolj ohranja bogato tradicijo
