Vrnimo prazniku vseh svetih njegov pravi pomen!

Za bleščečimi bučami se skriva temačna resničnost praznika,  ki se poigrava z okultnim

Tako kot vsako leto bomo tudi letos, tik pred praznikom vseh svetih, znova priča praznovanju t. i. Halloweena. Na prvi pogled gre za preprosto maškarado, ki se je v naše kraje razširila po zaslugi vpliva angleško govorečih držav. A če pogledamo globlje, gre za praznik, ki poveličuje magično, skrivnostno in okultno – torej nekaj, kar nima nikakršne povezave z našo kulturno tradicijo, še manj pa s krščanskim praznikom vseh svetnikov.

Izraz Halloween izhaja iz angleške besedne zveze All Hallowed Eve – večer pred praznikom vseh svetih. Sčasoma se je beseda skrajšala v obliko, ki jo poznamo danes.

Po stari irski legendi je živel pohlepen in hudoben kovač Jack, ki je zaradi pijančevanja umrl na predvečer praznika vseh svetnikov. Ko je hudič prišel po njegovo dušo, ga je Jack prelisičil in izsilil obljubo, da ga bo pustil pri življenju ter se odpovedal njegovi duši. A leto pozneje je Jack kljub temu umrl, saj ga je doletela posledica razuzdanega življenja. Nebesa so ga zavrnila, v pekel pa zaradi dogovora s hudičem ni mogel. Tako je izrezal glavo repe, vanjo postavil svečo in kot izgubljena duša blodil med svetom živih in mrtvih – v večnem iskanju miru.

Ko so se Irci konec 19. stoletja zaradi lakote izseljevali v Ameriko, so tam našli buče, ki so bile večje in primernejše za izdolbavanje kot repe. Tako so buče nadomestile staro keltsko simboliko – verjeli so, da svetloba v buči odganja duhove in zle sile, ki tavajo po svetu. Iz tega prepričanja se je razvila navada, da so otroci oblečeni v duhove in pošasti hodili od hiše do hiše ter vzklikali “Trick or treat!” – danes razumljeno kot “posladek ali potegavščina”. Toda izvorni pomen tega izraza je bil precej temnejši: pomenil je “prekletstvo ali žrtvovanje”, kar razkriva njegove poganske korenine.

Če pogledamo pod površje, se v tej legendi skrivata dve veliki zmoti. Prva je prepričanje, da je človek lahko zvitejši od hudiča, druga pa, da se lahko komurkoli »vrata pekla zaprejo«. S tem se zanika resnica o posledicah greha in večni pogubi. Takšne ideje izhajajo iz satanističnih naukov, ki trdijo, da se človek lahko z hudičem dogovori in od njega prejme usluge. Zgodovinsko gledano so bili številni halloween obredi povezani z različnimi oblikami satanizma in obrednega žrtvovanja.

Zato ni presenetljivo, da je Halloween v svojem bistvu praznik magije. Starši bi morali biti posebej pozorni, saj otroci ob tovrstnem praznovanju nezavedno vstopajo v svet okultizma in temačnih simbolov. Poleg tega ima ta praznik močan poudarek na strahu, smrti, duhovih, čarovništvu, nasilju in celo na samem demonu. Prav zato kristjani pri teh praznovanjih ne sodelujemo.

Sveto pismo na več kot 150 mestih jasno opozarja, da se vernik ne sme zatekati k magiji, vedeževanju in okultizmu. S praznovanjem Halloweena se neposredno krši prva Božja zapoved: “Ne imej drugih bogov poleg mene.” Zato naj se kristjani – predvsem verni starši – zavedamo, kako pomembno je, da svoje otroke vzgajamo v duhu vere in spoštovanja do svetega. Namesto praznovanja Halloweena jih povabimo, da skupaj z nami ob vahtih obiščejo grobove pokojnih, prižgejo svečo, položijo cvetje in v molitvi ohranjajo spomin na tiste, ki so šli pred nami.