Celostna spolna vzgoja med dopaminom na ekranih in pristno povezanostjo na srečanju SZSO

Voditelji goriškega stega SZSO gostili predavanje o soočanju s spolnostjo v digitalnem svetu

Kako se danes mladi soočajo s spolnostjo in kako biti kos izzivom današnje družbe, v kateri je vse dosegljivo z enim klikom? V četrtek, 29. januarja, so v prostorih štandreškega župnišča na ta vprašanja iskali odgovor skavtski voditelji SZSO in starši njihovih varovancev. Predavanje spada v sklop dejavnosti, ki jih skupnost voditeljev vključuje v redno delovanje. V svojo sredo so tokrat povabili Benjamina Tomažiča iz Inštituta Integrum, profesorja informatike in strokovnjaka na področju celostne vzgoje. Staršem in voditeljem je osvetlil pasti, v katere se nevede ujemajo mladi in manj mladi uporabniki spleta.

Mreža digitalnih pripomočkov danes ni le orodje za prenos informacij, temveč okolje, ki aktivno oblikuje pogled na svet, spolnost in lastno telo. “Dnevno pridemo v stik s 4 do 10 tisoč oglasi, pri takih s spolnim ozadjem se zadržimo za 30 % več časa,” je Tomažič opozoril na učinke oglaševanja, ki večkrat temelji na seksualizaciji ženskega telesa. To močno niža samozavest deklet v občutljivem obdobju pubertete. Še korak dlje se pomika umetna inteligenca, kjer generirani ideali lepote, kot je digitalna vplivnica Mila Sofia, postavljajo nedosegljive standarde. Mladi te podobe pogosto jemljejo za resnične, kar v njih vzbuja občutke manjvrednosti in popačeno sliko resničnosti.

Posebej kritičen je vpliv tehnologije na razvoj možganov: otroci in najstniki biološko niso opremljeni za soočanje z vsemi nevarnostmi digitalnega sveta. Aplikacije, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, so namerno zasnovane tako, da s sproščanjem dopamina zasvojijo uporabnika. Neskončno drsenje po vsebinah in vzdrževanje “ogenjčkov” na Snapchatu ustvarjata začaran krog, v katerem mladi v povprečju preživijo več kot osem ur dnevno, kar drastično krati čas za spanje in resnične odnose.

Vedno tesnejši je tudi odnos med uporabo digitalnega in pornografijo, ki je danes zaradi anonimnosti in brezplačnosti povsod dostopna. Raziskave v Sloveniji kažejo, da otroci prvič pridejo v stik z njo že med osmim in desetim letom starosti. Današnja pornografija postaja vse bolj kruta in ekstremna, kar mlade vodi v hitro zasvojenost. Potreba po takih vsebinah izhaja iz potrebe po utešitvi vedno večje atrakcije po agresivnosti tudi v spolnosti. “Moraliziranje in obsojanje v teh primerih nista učinkovita, namesto tega iščite odprtost in detabuizacijo teh tematik,” je strokovnjak svetoval staršem in voditeljem. Če se starši o vprašanjih spolnosti, masturbacije in pornografije ne bodo začeli pogovarjati z otroki vsaj dve leti prej, kot mislijo, da je primerno, se bodo otroci o tem sami “poučili” na internetu.

Primerne odgovorne na izzive digitalne dobe lahko še vedno najdemo v gradnji trdnih odprtih odnosov in osebnem zgledu. Nadzorne aplikacije so lahko v pomoč le, če so del iskrenega dogovora in če starši tudi sami znajo odložiti telefon. Skupnosti, kot so skavti, v tem kontekstu postajajo ključni varni prostori, kjer mladi izkusijo pristen dotik, naravo in vrednote, ki jih ekran ne more nadomestiti. Vzgoja se tako začne s priznanjem lastne ranljivosti in zaupanjem, da so rane lahko priložnost za rast.

V svetu, polnem manipulatorjev in algoritmov, pristen odnos ostaja najmočnejše vzgojno orodje.