Vladimir Pirih (1922 – 2017), duhovnik in glasbenik

Piše: Milan Gregorič

Pred kratkim se je znašel na knjižnih policah spominski zbornik ob stoletnici rojstva duhovnika in glasbenika Vladimirja Piriha, ki ga je uredil mladi koprski duhovnik Tilen Kocjančič, v založništvu Škofije Postojna. Urednik zbornika pravi v spremni besedi, da “littera scripta manet” (napisana beseda ostane) in “da pot do zbornika ni bila lahka. Potrebno je bilo proučiti monsignorijevo dolgo življenjsko pot, njegov duhovni razvoj in njegovo glasbeno ustvarjanje. Pri tem mi je bil v nepogrešljivo pomoč razgovor, ki ga je s Pirihom v oddaji Pričevalci (1916) opravil zgodovinar dr. Jože Možina”. Zbornik je tudi poln zanimivih slik iz pokojnikovega življenja in službovanja, katerih zbiranje je verjetno tudi terjalo posebne napore. Urednik zbornika je še dejal, da mu je Pirih “vedno z vso velikodušnostjo odprl svojo bogato zakladnico znanja, modrosti in izkušenj in jo delil z njim … Svojo srečo, da je bil Kristusov duhovnik – in to več kot sedemdeset let – je izžareval navzven in jo preko glasbenega ustvarjanja prelival v eno samo hvalnico Bogu. Hvaležni smo mu za njegovo dolgo življenje, za njegovo požrtvovalno delo v Gospodovem vinogradu in za njegovo bogato zapuščino”.

Vladimir Pirih se je rodil 21. februarja 1922 na skrajnem vzhodu in najvišjem delu Banjške planote. Bil je edini otrok očeta Franca in mame Zofije. K odločitvi za duhovniški poklic so v veliki meri botrovali domača verska vzgoja, pogosta molitev rožnega venca in večerno prepevanje v družini, ki ga je otrok dobesedno vsrkaval vase. Bil je tako bogato obdarjen s posluhom, “da je vse, kar je slišal, osvojil in pel”. Maturo je opravil leta 1942 v Sedejevem Malem semenišču v Gorici. V burnih vojnih časih ga je glede šolanja in prvih zaposlitev življenje nekoliko premetavalo. Začel je  študij teologije in filozofije v Beneškem semenišču in ga po kapitulaciji Italije končal v Gorici (1946). Služboval je najprej kot podravnatelj malega semenišča na Reki, kjer je med drugim poučeval tudi zemljepis, italijanščino in latinščino. Govoril je namreč tekoče več jezikov in še posebej je imel rad latinščino. Nato je opravljal razne duhovniške dolžnosti v različnih krajih, tudi na Reki in v Kopru, kjer je postavil na noge stolni pevski zbor in mu dal “bogat standardni repertoar”. Po treh letih službovanja v Kopru je prevzel župnijo Postojna (1965) in jo vodil 51 let, do smrti. Kljub visoki starosti je ohranjal vesel in veder značaj. Njegov pogled je bil vedno prijazen in pogumen. “Komunisti so mu ves čas nagajali”, pravi še urednik. “Udbovci pa so ga prevarali celo še na bolniški postelji, ko so mu dali podpisati izjavo, ki je še prebrati ni mogel, da namreč nima nič proti vpisovanju duhovnikov v cirilmetodijsko društvo”. Na Postojnskem je poleg dušnopastirskega dela tudi obnavljal podružnične cerkve. Leta 1992, ob navalu jugoslovanskih migrantov iz Bosne, je ustanovil župnijsko Karitas, pri čemer je iskal in zbiral pomoč tudi po župnijah sosedne Italije.

V času njegovega službovanja se je 18. maja 1992 zgodilo v Postojni mogočno srečanje mladih s papežem Janezom Pavlom II. Deset dni pred obiskom pa je Piriha zadel infarkt in je končal na UKC v Ljubljani. Vendar si je do srečanja toliko opomogel, da se ga je lahko udeležil. Ko je izsilil predčasen odpust iz UKC-ja, je dejal odgovornim zdravstvenim delavcem: “Glejte, Ljubljančani, vi ne veste, kaj je za Primorce pesem. Tri tisoč pevcev na enem mestu, to je fantazija! Moram biti zraven”.

Leta 1977 ga je papež Pavel VI. imenoval za monsinjorja, Postojnski Občinski odbor za civilno zaščito mu je podelil zahvalo za pomoč pri oskrbi in delu z begunci. Leta 2009 je bil imenovan za častnega meščana Občine Postojna. Škofija Koper pa mu je leto pred smrtjo podelila spominsko medaljo za 70-letno služenje Cerkvi. Po zaslugi svojega absolutnega posluha je sodeloval pri pregledu in  potrditvi več kot 20 zvonov. Poleg tega je na glasbenem področju deloval tudi kot skladatelj, čemur je posvetil veliko svojih moči, zlasti na jesen življenja, ter je skupaj zložil okrog 2500 skladb.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme