Vi sprašujete, duhovnik odgovarja (19.7.2012)
Duhovniki, redovniki in redovnice ter vsi škofje, kardinali, celo papež sam, nosite poesebna bogoslužna oblačila in sredi tega vročega poletja se nam dobesedno smilite, ko ste tako oblečeni pri bogoslužju. Smisel bogoslužnih oblek in zakaj je tako? Ne trpite vročine v njih?
Bogoslužna oblačila imajo svoj globoki simbolični pomen, ki se ga bomo prihodnjič dotaknili posamično, tokrat bolj splošno. Na ugovor glede vročine bomo tokrat odgovorili delno. Na Vzhodu in Zahodu so se oblikovala med pozno antiko in 12. stoletjem, postopoma je namreč Cerkev razumela, da se za bogoslužje ne morejo uporabljati delovna ali vojaška oblačila, saj se mora tudi na zunaj duhovnik pokazati kot posrednik med Božjim in človeškim. Oblačenje spada k pripravi na mašo, od kakovosti katere je v dobršni meri tudi odvisno, kako zbrano in pobožno ter kakovostno bo duhovnik maševal, kakor je lepo opozoril npr. sv. Karel Boromejski. Bogoslužna obleka, ki si jo nadenemo, simbolično predstavlja to, da si duhovnik obleče Kristusa (prim. Gal 3,27). Tudi preko svojega telesa mora duhovnik sporočiti nekaj pomembnega, ljudem in sebi: bil je postavljen pred Boga, da bi opravljal svojo službo. Ali nas ne skrbi, kako se bomo predstavili, kadar smo pred drugimi ljudmi, ki so pomembnejši od nas? Mar za službo Bogu tega ne bomo storili? Kot pravi zgoraj omenjeni Pavlov citat, pomenijo bogoslužne obleke, ki si jih nadene, to, da je postal nova stvar, da je poklican k temu, da vrši neko vzvišeno in božansko dejanje, ki tudi sicer v življenju od njega zahteva, da živi sveto, v skladu z vrlinami, ki jih simbolno predstavljajo posamezna oblačila, ki si jih nadene. Hoditi za Kristusom ni lahko. Kristjan, še zlasti duhovnik, redovnik ali redovnica, pa je še bolj poklican k temu, saj ima v tem oziru še veliko, odgovornejšo nalogo. Obleči si Kristusa pomeni z njim tudi trpeti in potrpeti. Če imamo nekoga radi, nam to ne bi smelo biti težko. K temu se bomo vrnili, ko bomo prihodnjič spregovorili o mašnem plašču. Če se še na kratko ustavimo ob redovnikih in redovnicah, imajo le-ti tudi poletno različico redovnega oblačila, tako da v tem oziru večjih težav ni. So pa to redovna in ne bogoslužna oblačila, ki jih recimo redovniški duhovniki tudi slečejo, preden si nadenejo mašna oblačila, da bi jim ne bilo prevroče. Frančiškani in minoriti si včasih celo nadenejo samo kapuco svoje redovne obleke, kadar mašujejo, da je pri maši vidna njihova redovna pripadnost, ne da bi imeli na sebi celotno kuto.
Andrej Vončina
O bogoslužnih oblačilih
