Veselimo se, da smo en narod, ponosen in pokončen!

20. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru v Ljubljani

V Državnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani je v četrtek, 27. junija, potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, letos z naslovom “Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine”. Državni zbor so zapolnili politiki, predstavniki društev in seveda predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na letošnjem srečanju so za Slovence v Italiji spregovorili predstavnik Sveta slovenskih organizacij in koordinator Lokalne turistične organizacije Benečija Sandro Quaglia, predstavnica izobraževalnega konzorcija Slov.I.K. Martina Budin in predstavnica Kluba zamejskih študentov Jasna Tomšič. Zdravljico ob začetku dogodka pa je tankočutno zapela vsem nam dobro poznana mezzosopranistka Nada Tavčar iz Devina ob spremljavi Teje Udovič Kovačič na harmoniki.

Prostore državnega zbora je krasila likovna razstava Slovenske kulturne akcije iz Argentine. Jutranjega obiska državnega zbora in prvega dela srečanja so se udeležili tudi slovenski maturantje v Argentini, predstavniki skupine RAST 53, ki jim je predsedstvo srečanja izreklo toplo dobrodošlico.

Srečanje je vodila predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. V pozdravnem nagovoru je z zadovoljstvom opažala, kako se je Vseslovensko srečanje zasidralo v našo zavest in obenem postalo sanjanje o obisku domovine, saj je to “dom, v katerega se radi vračate in s katerim ste v srcu vedno povezani,” je poudarila predsednica komisije. “Vaša prisotnost potrjuje, da si želite biti del slovenskega naroda in državni zbor je ustrezno mesto za to slovesno srečanje, ko izražate vaše mnenje, mišljenje in skrbi ter poglede na usmeritve Slovenije na tem področju,” je še dodala. Suzana Lep Šimenko je prepričana, da je tako sodelovanje med Slovenci plodno, saj se zavedamo, da so vsi Slovenci enako pomembni. Z naslovom so med drugim želeli opozoriti na medgeneracijsko sodelovanje in na to, da svet sloni na mladih, prav tako tudi prihodnost slovenstva. “Mladim moramo prisluhniti, jih razumeti in jim stati ob strani pri izpopolnjevanju njihovega poslanstva. Le na ta način bodo izkušnje starejših pomagale pogumu in talentom, ki jih imajo mladi,” je izpostavila in se ob koncu zahvalila vsem Slovencem po svetu, ki so “ambasadorji slovenstva”. 

Prisotne sta uvodoma pozdravila še podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Krivec je izpostavil, kako je letos naslov srečanja poveden, in dejal, da v sebi nosi tudi številna vprašanja, vezana na identiteto. Kako mladi doživljajo Slovenijo? Kot domovino dedkov in babic oz. staršev ali kot svojo domovino? Pri tem je omenil t. i. fluidno identiteto oz. kako je lahko Slovenec izven meja domovine vsak dan pred težko izbiro med dvema identitetama. Težko je ohraniti identiteto v tem svetu, ki ga imenujemo globalna vas. Kako prenašati ljubezen do domovine na nove generacije, je aktualno vprašanje tako v domovini kot izven nje, je dejal Krivec, ki je poudaril pomen dneva državnosti, ko se med drugim spominjamo vseh Slovencev pred nami in njihove ljubezni do slovenske zemlje, ki nas navdihuje za prihodnost. “Zaradi te skrbi za zemljo in ljubezni do jezika ter domovine smo danes samostojen narod in država. Če bomo naprej negovali slovenski jezik, korenine, ponosno peli slovensko himno in prenašali dediščino našim otrokom, bodo korenine naroda globoke in na varnem,” je prepričan Krivec, ki je ob koncu zaželel, naj bo Vseslovensko srečanje navdihujoče, polno novih idej in priložnost, da si med Slovenci stisnemo drug drugemu roke in se veselimo, da smo en narod, ponosen in pokončen.

Srečanja se je veselil tudi Matej Arčon, ki je dejal, da junij za Slovenijo ni le začetek poletja, ampak tudi začetek sezone, ko se Slovenci iz sveta vračajo domov. Čestital je komisiji za izbran naslov, saj “ni prihodnosti brez mladih, to velja za vsako skupnost, za skupnosti Slovencev zunaj meja pa še toliko bolj,” je povedal in dodal, da se mu zdi, da se nad mladimi prepogosto pritožujemo in jim z našimi skrbmi vlivamo strahove in povečujemo njihov pesimizem. “Mladi pa potrebujejo naš optimizem in naš pogum,” je poudaril ter dodal, da se bodo pri uradu še naprej trudili in s štipendijami za učenje slovenskega jezika ter s štipendijami za študij v Sloveniji, s financiranjem poletnih taborov in šol ter kulturnih dejavnosti mladim dali čas, da spoznajo matično domovino, domovino svojih prednikov in drug drugega ter si zgradijo identiteto, jezikovno in kulturno prepričanost, samozavest, ki jim bo pomagala, da postanejo uspešni, pa tudi sočutni in strpni odrasli ljudje. “Če mladim damo čas, prostor in priložnost, postanejo naša priložnost, ker so njihova obzorja široka in njihove misli odprte, neobremenjene s pomisleki iz preteklosti,” je ob koncu dejal Arčon.

Posegi treh vabljenih govorcev

O temi srečanja “Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine” so razpravljali trije vabljeni govorci, živeči onkraj meje. Natko Štiglić, mladi Slovenec na Hrvaškem, akademski glasbenik, kulturolog, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in doktorski študent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je predstavil svoj prispevek z naslovom Kulturno povezovanje Slovencev na Hrvaškem. “Na Hrvaškem imamo zaradi političnih zmogljivostnih razlogov medgeneracijski prenos slovenskega jezika zelo šibek,” je uvodoma povedal glasbenik z Reke, ki je že vrsto let član enega najstarejših slovenskih društev na Hrvaškem, Kulturnega prosvetnega društva Bazovica, ki neprekinjeno deluje od leta 1947. Tu je sam spregovoril prve slovenske besede in začel razmišljati o svoji identiteti. Drugače mladi Slovenci na Hrvaškem nimajo možnosti spregovoriti po slovensko. Tudi zaradi tega meni, da so kulturna društva izjemno pomembna. “Tu posameznik dobi odgovor na množična vprašanja, tudi ob podpori drugih članov društva.” Kulturna društva z vso močjo skrbijo, usmerjajo, podpirajo in pomagajo mladim slovenskim članom, da bi dosegli svoje želje, cilje in sanje, je poudaril. Že v srednješolskih letih je Štiglić postal redni član društva, kjer se je udeleževal dopolnilnega pouka slovenščine. Študijska pot ga je nato pripeljala z Reke v Ljubljano, najprej na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, potem pa na Fakulteto za družbene vede, kjer je zaključil študij z magistrsko nalogo z naslovom Mladi in njihova (ne)participacija v slovenski skupnosti v Primorsko-goranski županiji. Slovenska društva na Hrvaškem delujejo predvsem v obmejnih krajih, zabeležena pa so tudi v Dalmaciji in Slavoniji ter so danes vključena v Zvezo slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem. “Številne slovenske organizirane institucije, ki obstajajo med slovenskimi skupnostmi v drugih obmejnih državah, žal niso prisotne med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem,” je poudaril. Slovenci na Hrvaškem še vedno nimajo dnevnega, tedenskega ali mesečnega časopisa, radijskega ali televizijskega programa, dvojezičnih ali samo slovenskih šol, predšolskih ustanov, kulturnih centrov, raziskovalnega središča, gospodarskih združenj in še marsičesa drugega. Tudi število mladih pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo. Društva se tudi soočajo s številnimi izzivi, kot so neprimerni prostori za delovanje in kadrovska podhranjenost. Obstaja sicer možnost učenja slovenskega jezika na hrvaških šolah, to je ena od pravic, ki jih pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem imajo, kar kaže na svetlo prihodnost za mlade Slovence na Hrvaškem, je sklenil Natko Štiglić.

V nadaljevanju je pred polno dvorano spregovorila mlada Slovenka iz Avstralije Julija Cvetković, ki se je z družino tja preselila leta 2007 iz rodne Slovenije. Kot slovenska srednješolka je v Avstraliji prva opravila mednarodno maturo iz slovenskega jezika. V svojem prispevku z naslovom Moje življenje “Downunder” je Julija najprej poudarila, da se mora zahvaliti svojim staršem, da danes govori, bere in razume slovensko. “Močno verjamem, da so starši prvi in glavni razlog, zaradi česar otroci v Avstraliji govorijo slovensko, poznajo in krepijo slovensko kulturo. Če hočeš biti Slovenec v drugi državi, si, ker se sam zavedaš pomena in sam hočeš obdržati svoj jezik in svojo kulturo.” Julija je priznala, da ima v rodni Sloveniji še stare starše in veliko prijateljev, s katerimi krepi in vadi jezik. Priznala pa je, da nekateri vrstniki v Brisbanu ne marajo govoriti slovensko niti da so Slovenci, ker “ni kul”. Meni torej, da so izredno pomembni dejavniki pri krepitvi in ohranitvi slovenskega jezika in kulture v tujini brez dvoma družina, prijatelji in lastna volja.

Zadnjo uvodno razpravo je na Vseslovenskem srečanju podal predstavnik Sveta slovenskih organizacij in koordinator Lokalne turistične organizacije Benečija Sandro Quaglia s prispevkom Kako mladi Slovenci v Benečiji pomagajo krepiti multiplikacijske učinke čezmejnega sodelovanja. Sandro Quaglia je Slovenec iz Rezije, ki je v domači dolini nadvse aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti. Najprej je pojasnil, kako se je kot mlad Rezijan vključil v skupnost in kako so mu slovenske manjšinske strukture pomagale, da se je poglobil v slovenstvo. Imel je možnost prispevati h kulturnemu in turističnemu razvoju Rezije. Priznal je, da je do osemnajstega leta govoril samo v domačem narečju, rezijanščini. Nato so ga zaprosili za pomoč pri sobotni radijski oddaji Rozajanski glas na Radiu Trst A. Takrat je opazil, kako je pomembno govoriti v slovenskem narečju in knjižnem jeziku ter je spoznal delovanje ne samo lokalnih, ampak tudi deželnih manjšinskih struktur. “Od takrat naprej pomagam braniti, kar je ostalo slovenskega pri nas. V Reziji nas je bilo takrat 1300, danes nas je žal 900. Za otroke in za mlade pa ima italijanščina zelo močan vpliv. Pri nas pouk v šoli je bil in je še danes samo v italijanščini.” Pomembno je, da manjšinske strukture dajejo mladim možnost, da se vanj vključijo in razvijajo vsebine na vseh področjih, da bi tako mladi postali nosilci slovenstva. Podpora jezika in kulture ne zadostuje več za krepitev in preživetje manjšine, meni Quaglia. Zaradi tega je zaživel nov projekt za razvoj kulturnega turizma v Benečiji. “Verjamemo, da bi moral biti razvoj turizma, glede na našo enostavno dostopnost, edinstven predvsem za slovensko dediščino in ohranjanje naravne dediščine. Benečija naj postane uveljavljena turistična destinacija, kjer trajnostni turizem ohranja slovensko identiteto in jezik ter prinaša nove priložnosti za mlade in tudi za obiskovalce,” je sklenil Sandro Quaglia.

Živahne in zanimive razprave

Na jubilejnem Vseslovenskem srečanju so si v treh delih sledile še zanimive in bogate razprave Slovencev v zamejstvu in po svetu ter Slovencev, ki se s to tematiko ukvarjajo. Med predstavitvami, dobrimi praksami in izzivi je padla tudi kakšna kritika, kar bodo organizatorji prav gotovo upoštevali pri skrbi za odnose med domovino in zdomstvom.

V prvem delu je predsednik Slovenske kulturne akcije Damian Ahlin predstavil organizacijo, ki ima sedež v Buenos Airesu. Poudaril je, da je danes dan mladih in vseh mladih po srcu, ki mislimo na prihodnost. Kljub burnim časom kulturna akcija še živi in se trudi za ohranjanje slovenstva, je poudaril.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan je opisal uspešno pobudo oz. ustanovitev zamejske gospodarske koordinacije, ki je začela delovati z zelo jasnimi načrti in cilji. Navedel je prvi uspešen primer dela koordinacije v Porabju in pojasnil, kako se bo ta razvila v vseh štirih sosednjih državah. Osnovi namen je seveda krepitev gospodarskih temeljev Slovencev v zamejstvu.

Gaia Galvani Kassi je predstavila dvajsetletno uspešno delovanje večjezičnega vrtca Kekec v Velikovcu na avstrijskem Koroškem: od začetnih nasprotovanj do prvih uspehov in novih izzivov ter odprtih vprašanj, ki zadevajo predvsem kader.

Pomen predšolskega obdobja za učenje jezika je poudaril tudi Marjan Kolarič, predstavnik Slovencev v Kanadi. Tudi v Kanadi delujejo organizacije, ki se trudijo ohraniti slovenstvo, kar pa postaja vedno težje, je priznal predstavnik. Kolarič je prav tako izpostavil, da sta vzgoja in volja staršev ključni pri ohranjanju korenin.

V drugem delu razprav je Lucija Vupora spregovorila o politični participaciji slovenske narodne manjšine na Hrvaškem. Tudi ona je naštela vrsto problematik in izzivov, predvsem problem apatičnosti slovenske manjšine, ki ne čuti potrebe po slovenski politični stranki, kar pa bi bilo ključnega pomena, da bi se slišal slovenski glas na Hrvaškem.

Dr. Dejan Valentinčič je opisal 10-letno uspešno zgodbo ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, neodvisne neprofitne organizacije, ki združuje slovenske akademike in podpira visoko nadarjene študente in učence. Sodelovanja s prestižnimi univerzami je izkoristilo veliko študentov in tako so se pletle nove akademske vezi med Slovenci po svetu, univerzami in domovino. Zanimivo, da približno 80 % teh študentov danes deluje v Sloveniji, kar pomeni, da je poslanstvo fundacije uspešno in aktualno.

Sledil je še videoposnetek slovenske mladine v Argentini, v katerem so mladi pokazali razvejano dejavnost slovenskih rojakov, ki se srečujejo predvsem v slovenskih domovih, ki so prava žarišča slovenskega kulturnega življenja.

Drugi del posegov je zaokrožil predstavnik ministrstva za notranje zadeve Aleš Jerman, ki je natančno opisal možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva, za kar je danes vedno več zanimanja.

20. Vseslovensko srečanje je sklenila popoldanska razprava, na kateri so spregovorili še predsednica združenja književnikov, pesnikov, esejistov in pisateljev PEN Slovenija Tanja Tuma s prispevkom Kako vključiti mlade v gibanje PEN, Slovenka iz Argentine Mariana Poznič s prispevkom Biti Slovenec, izziv za mlade v Argentini ter Emil Octavian Kos z razmišljanjem Bo moj vnuk še del slovenske manjšine? Med govorniki sklepnega dela sta bili tudi mladi predstavnici slovenske skupnosti v Italiji, in sicer predsednica Slovenskega raziskovalnega konzorcija Slov.I.K. Martina Budin in podpredsednica Kluba zamejskih študentov Jasna Tomšič. Martina Budin je prisotnim predstavila delovanje in pobude raziskovalnega konzorcija Slov.I.K. “Mladim generacijam pomagamo, da pridobivajo sodobna znanja in kompetence, ki jih formalni izobraževalni programi ne ponujajo in so na splošno težje dostopna. Pomagamo razvijati svoj osebni potencial in širiti možnosti za razvoj svoje karierne poti.” Pri Slov.I.K. pomagajo tudi podjetjem, društvom in ustanovam, da lažje dostopajo do mladih perspektivnih kadrov, je sklenila Martina Budin. Delovanje mladih “zunaj meja Slovenije” je nato predstavila podpredsednica KZŠ Jasna Tomšič. Klub zamejskih študentov je prostovoljna, nepolitična in nevladna organizacija, ki vključuje zamejske Slovence, ki študirajo na slovenskih univerzah. Podpredsednica kluba je prisotnim izpostavila pereč problem priznavanja oz. nepriznavanja študijskih nazivov, pridobljenih v Sloveniji, ki danes zadeva predvsem člane slovenske narodne skupnosti v Italiji. “Žalostno in absurdno je, da se ta problem sploh pojavlja. Bomo res dovolili, da se slovenski zamejci ne odločajo več za študij v maternem jeziku? Bomo dovolili, da se delovanje slovenske manjšine v Italiji okrni?” je z neposrednimi vprašanji nagovor sklenila Jasna Tomšič.