Vesela aleluja naj odzvanja v naših srcih!

Osma številka otroške revije Pastirček v 80. letniku

Praznik žvljenja – Veliko noč praznujemo spomladi, ko sonce s svojimi žarki prikliče iz zimskega spanja premrlo naravo, ki se odeva v tisočero raznobarvnih, opojno dišečih cvetov. Ob pogledu nanje vzdrhti srce, ki je polno radosti tudi zaradi Vstalega Kristusa. Po strašnem trpljenju in tišini smrti je vstal iz groba in “premagal pekel in smrt”, kot poje vsebinsko globoka slovenska velikonočna pesem. S tem čudovitim sporočilom upanja za vse nas želi bralcem v osmi, aprilski številki Pastirčka vesele velikonočne praznike njegov urednik g. Marijan Markežič. “Prišla je Velika noč; / pesmi hvalnice donijo, / verniki prepevajoč / Sina božjega slavijo.” Tako se oglašajo verzi pesmice Prišla je Velika noč, ki jo je stkala Ivanka Zavadlav, rahločutna pesniška duša iz Štandreža. Pod naslovom Prvo velikonočno jutro neutrudna Pastirčkova sodelavka Mariza Perat prehodi z Jesusom trnovo pot od zadnje večerje do smrti na Kalvariji. Razkriva tudi, kako so na velikonočno jutro verne žene prišle do Jezusovega groba in našle težki kamen odvaljen; Jezusa namreč ni bilo več v grobu, ker je vstal od mrtvih, kar upamo, da se bo nekoč zgodilo tudi z nami. Avtorica v svojem zapisu nadaljuje pripoved, kako sta dva Jezusova učenca žalostna hodila po poti v Emavs in kako se jima je pridružil Jezus, a onadva ga nista spoznala. Da je res On, sta razumela, ko je pred njima razlomil kruh. Perat se zaustavi tudi ob nevernem apostolu Tomažu. Svoj lepi, strnjeni zapis pa konča z mislijo: “Od tistega prvega velikonočnega jutra je minilo več kot 2000 let, toda Kristusovo vstajenje, tako kot takrat, tudi danes s svojim velikonočnim, upanja polnim sporočilom ožarja svet.”

Nada Petaros Pastirčkove prijatelje vabi, naj izrežejo priložene sličice in sami pripravijo prizorišče Jezusovega vstajenja, da ga bodo boljše doživeli.

Tatjana Ban v risbi in besedi predstavlja, kako naredimo pisanice – pobarvana trdo kuhana jajca, ki so lepo zakoreninjene v velikonočne navade na Slovenskem.

Tudi papagaj Pepe, ki si ga je domislila Danila Komjanc, se pripravlja na Veliko noč prav z barvanjem pirhov. Prepričan je, da mu bodo pri tem delu pomagali najmlajši Pastirčkovi bralci. Pesmica Marjetica Zore Saksida poje o drobni, nezahtevni cvetki, ki s svojimi cvetovi odeva travnike in trate ob hišah. Na notno črtovje jo je za mali otroški zbor in spremljavo postavil Patrick Quaggiato in zdaj čaka, da jo otroci živahno zapojejo.

Pomladansko sonce nas že kot martinčke vabi na poležavanje, saj nas premaguje tista pregovorna pomladanska utrujenost. Prav ta se je polotila tudi muce Mici, katere dogodivščine tako živo opisuje Barbara Rustja. Tudi v tem svojem zapisu je z mastnimi črkami poudarila nekatere otrokom morda manj znane besede in besedne zveze, tako da si jih bodo bolje zapomnili in s tem obogatili svoj besedni zaklad. Tega bodo napojili tudi v Jezikovnem kotičku dinozavra Matica, ki ga zanje ustvarja Ema Terpin, ilustrira pa Monica Quaggiato. Vedoželjnim bralcem razlaga, kaj so to pridevniki. Najbolj pogosti so lastnostni in vrstni. Kot vselej razlago spremljajo privlačno izoblikovane vaje, ki bodo odlične za utrjevanje znanja. V rubriki Jezikovni vozliček za tvoj jeziček Berte Golob je zabavna štirivrstična pesmica, ki poleg jezikovne posebnosti oz. rekla vsebuje tudi poučno sporočilo za starše.

Za vse pa velja “poduk”, ki ga je blaženi Anton Martin Slomšek jasno podal v basni Koklja in pišče. Lahko bi ga strnili v pregovor kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Pišče, ki ni ubogalo koklje in se ob nevarnosti ni takoj skrilo pod njene peruti, je šlo naravnost v smrt, saj ga je s seboj odnesel kragulj – ptica roparica.

Da ne smemo biti nevoščljivi in zavistni, lahko otroci jasno razberejo iz rubrike Nine Grudina Halo? Tukaj nevoščljivost!, ki jo je tako ljubko ilustrirala Paola Bertolini Grudina, z možem Walterjem Grudino tudi soavtorica predstavitve Zgodb iz Svetega pisma. Tokrat sta se osredinila na Jono, ki ni hotel iti po naročilu Boga v Ninive, da bi tamkajšnje prebivalce posvaril, naj se spreobrnejo in tako rešijo mesto pogube. Namesto tega se je vkrcal na ladjo, a nastala je huda nevihta. V tem viharju je Jona videl Božjo jezo zaradi svoje nepokorščine, zato je zahteval, naj ga vržejo v morje, da bi se neurje pomirilo. Ko je Jona padel v morje, ga je pogoltnila velika riba. V njenem trebuhu je ostal tri dni in tri noči, potem ga je riba izpljunila na plažo in on je izpolnil Božji ukaz.   

V velikonočni, z radostjo prežeti aprilski številki Pastirčka je še več drugih zanimivosti. V kratkočasni rubriki Čas za igro!!! Paole Bertolini Grudina je med drugim ilustracija ribiške mreže, v kateri bodo bralci poiskali imena Jezusovih apostolov in razrešili še ostale zanke ter vse lepo pobarvali. Pacek v svoji spakedranščini, ki jo bodo marljivi učenci očistili vseh napak, razmišlja, zakaj je Bog ustvaril ljudi z dvema ušesoma in enimi usti … V stripu Družinske zgodbice izpod peresa Walterja Grudine vzbuja smeh duhovit odgovor fantička na mamino vprašanje, kako to, da je ostal v škatli le en piškotek … Slikarka Vesna Benedetič, ki že več let sodeluje s Pastirčkom z rubriko Spretni prstki, opozarja, da je 2. aprila mednarodni dan otroških knjig, 23. aprila pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Zato otrokom daja navodila, kako lahko sami izdelajo knjižico-slikanico. Na zadnjih straneh revije je kot vselej bogata Pastirčkova pošta z iskrivimi risbicami in dopisi. Tokrat so objavljeni zapisi učencev iz Doline in Števerjana.

Oscar Serrago, tretješolec OŠ P. Voranc iz Doline, je opisal Pustovanje s šolo, njegov sošolec Adam Gropajc poroča o zelenem tednu, ki so ga preživeli v domu Čebelica. Domačo vas Dolina predstavlja Aleksander Canziani, četrtošolec iste šole, vaško šolo pa njegova sošolca Mark Gerassimov in Denis Stefančič.

Daljši spis Dve kraljestvi so napisale četrtošolki Urška Dorni in Dorotea Torres ter petošolka Greta Mania’ iz OŠ A. Gradnik iz Števerjana, Gretin sošolec Danijel Pintar pripoveduje o treh zmajih, dva njena druga sošolca Liam Devetak in Adam Radikon pa o zlati magični sulici.

Vsi pridni pisci so pohvale vredni. Njihovo pisanje naj bo v spodbudo ostalim šolarjem. Pastirček je namreč zelo vesel vseh prispevkov zvestih bralcev.