Več kot samo glasbeni večer

Piše: DD Fotografije: DD

ZCPZ Gorica / Postni duhovni koncert

“Krona s trnja venec je njegov”: to je bil naslov postnega duhovnega koncerta, ki ga je v petek, 15. marca 2024, v cerkvi sv. Ivana v Gorici organiziralo Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete. Šlo je za več kot samo koncert, za večer, ki je ob izbranih biserih orgelske glasbe in odlično izvedenih slovenskih postnih pesmih ter ob duhovni misli navzoče povabil k zbranosti in molitvi na poti proti Veliki noči.

Gostje tokratnega postnega glasbenega večera so bili Psalmisti, člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega umetniškega društva Adoramus iz Logatca. Društvo, pod okrilje katerega spadajo različne skupine in ki združuje prek sto mladih, je leta 1987 nastalo iz istoimenskega mešanega pevskega zbora na pobudo prof. Marjana Grdadolnika, akademskega glasbenika, organista, skladatelja in dirigenta, ki se že vrsto let predano posveča vokalni glasbi in se svojimi zbori uspešno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Kot zrel glasbenik pa se ne ustavlja le pri poustvarjanju; njegove skladbe doživljajo vedno hvaležen sprejem med publiko.

Po uvodnem pozdravu predsednice ZCPZ Damijane Čevdek Jug je Silvan Zavadlav na svetoivanske orgle zaigral prvo izmed skladb Emila Komela, Tristis est anima mea, v nadaljevanju še Stabat Mater in De profundis. Psalmisti so nato pod taktirko Marjana Grdadolnika na koru presunljivo lepo odpeli tri znane postne napeve: Pojdi na Golgoto, verni kristjan Martina Železnika, Strašno trpiš Matije Tomca in Gledam te, Zveličar mili Lojzeta Mava. V drugem delu so zadonele Mati žalostna je stala Angelika Hribarja in Pesem žalno poje Hugolina Sattnerja ter tri Grdadolnikove: Očitanja, O Bog, moja duša hrepeni po tebi (Ps 42) in Hodil bom pred Gospodom v deželi živih (Ps 116). Glasbeni del večera so pevci v apsidi sklenil z dirigentovo Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.

Vmes je g. Mirko Butkovič z nekaj postnimi mislimi ponudil nekaj “hrane” za dušo. Povedal je, da je “vsa zgodovina človeštva zgodovina padcev, pokvarjenosti in grehov. Človek žali Boga, bitje taji svojega Stvarnika, toda Bog je ljubezen. Prepad zla, ki ga v sebi nosi greh, je premagala neskončna ljubezen. Bog ne zapusti ljudi, potrebna pa je bila daritev človeka, ki bi bil Bog.” Njegov edinorojeni sin je sprejel nase človeško naravo, prevzel nase naše grehe in bolečine in končal pribit na les. Želja, da bi izpolnil naše odrešenje, je napolnjevala celo Jezusovo življenje. Na prvi veliki petek je nagnil glavo in izročil duha. Pod težo križo, z vso krivdo človeštva, je Jezus umrl zaradi sile in podlosti naših grehov. Kljub vsemu to ni bil poraz, ampak zmaga, je zatrdil g. Butkovič. Da bi se poglobili v to, kar nam odkriva Kristusova smrt, je potrebno, da se vživimo v Jezusovo bolečino, v solze Njegove Matere, beg Njegovih učencev, pogum svetih žena, drznost Jožefa in Nikodema. “Približajmo se umrlemu Jezusu” z odkritim srcem, “da bi znali najti notranjo zbranost, ki je znak krščanske zrelosti”. Tako bodo ti prizori kot Božja beseda prodrli v našo dušo. Pred križem žalujmo za naše grehe, verujmo, da bomo prodrli do vzvišene resnice in občudovali Božjo ljubezen, molimo, “da bosta Kristusovo življenje in smrt vzor in spodbuda našega življenja”. Le tako bomo zmagovalci, “ker bo vstali Kristus zmagal v nas in se bo smrt spremenila v življenje”.

Preberi tudi

Ali se motimo, ko govorimo o veri?

Kristjani in družba

O kompleksnosti družinskih odnosov

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme