Papež Leon XIV. na afriški poti med mirom, dialogom in resničnostjo konfliktov

Papeževo prvo veliko potovanje zaznamujejo pozivi k dialogu, boju proti korupciji in spravi

Ko je papež Leon XIV. maja lani stopil na balkon bazilike sv. Petra, je marsikdo ugibal, kam bo usmeril svoje prve apostolske korake. Odgovor smo dobili sredi letošnjega aprila: v Afriko. A ne tja, kjer bi ga pričakali zgolj protokoli, temveč na kraje, kjer krščanstvo bije svoje najsilovitejše, a tudi najbolj preizkušane trenutke.

V desetih dneh (13.–23. april 2026) je obiskal Alžirijo, Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo, kjer se je srečal tako z voditelji držav kot civilno družbo in verskimi ustanovami. Spregovoril je o različnih temah, od medverskega dialoga do boja proti korupciji in neenakosti. Njegova pot ni bila le diplomatski uspeh, temveč globoka duhovna manifestacija Cerkve, ki se ne boji svojih ran, hkrati pa ponosno zre v prihodnost.

Zgodovinski preboj v Alžiriji

Začetek poti v Alžiriji je bil prelomnica brez primere. Leon XIV. je postal prvi papež, ki je obiskal to večinsko muslimansko deželo. “Bog želi mir za vsak narod – mir, ki ni le odsotnost konfliktov, ampak izraz pravičnosti in dostojanstva,” je dejal pri spomeniku mučenikom v prestolnici Alžir.

Njegov obisk v Annabi, antičnem Hiponu, je imel globoko simbolno težo. Anaba ima za papeža Leona poseben pomen, saj je v pozni antiki tam kot škof deloval sveti Avguštin, ki je postavil temelje avguštinskega reda. Temu pripada tudi Leon XIV. in ga je do leta 2013 tudi vodil. Papež se je sprehodil med ruševinami, na koncu poti je položil venec iz cvetja v spomin na svetnika ter se ustavil v kratki molitvi. Ob petju zbora krajevnega Inštituta za glasbo je zasadil oljko. V baziliki svetega Avguština je vodil mašo in v pridigi poudaril, da je mir mogoč. Obiskal je tudi dom za starejše, ki ga vodijo katoliške redovnice. Ob tem je poudaril, da Bog ni na strani zlobnežev, nasilnežev in ošabnih.

Navdušene množice v Kamerunu

Ob prihodu v Kamerun so papeža pozdravile navdušene množice, angleško govoreči separatisti pa so od ponedeljka razglasili tridnevno prekinitev ognja, da bi omogočili njegov obisk. V Kamerunu se papež ni izognil najbolj bolečim temam celine. V Bamendi, ki so jo dolga leta hromili notranji konflikti, je nastopil kot prerok sprave. Pozval je k spoštovanju človekovih pravic in premagovanju korupcije. Pred več kot 120.000 ljudmi je daroval mašo na stadionu največjega kamerunskega mesta Douala. V pridigi je Kamerunce pozval, naj bodo ustvarjalci prihodnosti in naj zavrnejo “vsakršno nasilje in zlorabe, ki obljubljajo hiter dobiček, a utrdijo srce in ga naredijo neobčutljivega”.

V Angoli je papež ponovno pozval k miru

Papež Leon XIV. je v Angoli pozval prebivalce, naj sprejmejo spravo in z upanjem zrejo v prihodnost. Skoraj četrt stoletja po koncu najdaljše državljanske vojne v Afriki je dejal, da je Angola “lepa, a ranjena država”. Žejna je upanja, miru in bratstva. Na veliki maši na prostem nedaleč od angolske prestolnice Luanda je ljudi pozval, naj premagajo delitve po desetletjih krvavih konfliktov. Na enem največjih dogodkov med papeževo afriško turnejo mu je prisluhnilo več kot 100.000 ljudi. Tudi v Muximi, najpomembnejšem romarskem središču v Angoli, se je zbralo več deset tisoč vernikov, ki so skupaj s svetim očetom molili rožni venec. Papež Leon je opozoril na konflikte, ki pretresajo svet, in znova pozval k miru. Izrazil je bolečino zaradi ponovnega stopnjevanja napadov v Ukrajini, upanje ob premirju v Libanonu ter spodbudil nadaljevanje dialoga za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Papež Leon XIV. je v Angoli obiskal tudi dom za ostarele v mestu Saurimo na vzhodu države, kjer je zatem obhajal slovesno bogoslužje, popoldne pa se je v župniji Fatimske Gospe v Luandi srečal s tamkajšnjimi škofi, duhovniki, diakoni, posvečenimi osebami, katehisti in drugimi pastoralnimi delavci.

Cerkev, ki hodi skupaj

Papež je za zadnjo postajo svoje afriške poti izbral Ekvatorialno Gvinejo, kjer se je v prestolnici Malabo srečal s predsednikom države, predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomati. Popoldne se je odpravil v Univerzitetni kampus papeža Leona XIV. tamkajšnje državne univerze, ki je bil prav za to priložnost tako preimenovan februarja. Potovanje po Ekvatorialni Gvineji je sveti oče sklenil z obiskom Psihiatrične bolnišnice Jean-Pierre Olie. Tu je prisluhnil več pričevanjem, dan pa zaključil z zasebnim srečanjem s škofi Ekvatorialne Gvineje v nadškofijski rezidenci.

Afrika kot prihodnost Cerkve

Leon XIV. se iz Afrike vrača s sporočilom upanja. Pokazal je, da se Cerkev ne boji stopiti na obrobja – pa naj bo to v muslimanskem Alžiru ali revnih predelih Angole. Leon XIV. gradi mostove tam, kjer so bili do zdaj le prepadi, in opominja, da je prihodnost krščanstva morda prav tam, kjer se je vse skupaj (z Avguštinom vred) nekoč utrjevalo.