Rubrike

Van Morrison – Born to sing: no plan b!  (Blue note, 2012)

Van Morrison – Born to sing: no plan b! (Blue note, 2012)

Tedensko srečevanje v poslušalnici Novega glasa je nekakšna izložba glasbenih delikates,...

…ki vabijo mimoidočega bralca. Ko ga tedenska postavitev zaradi tega ali onega razloga privlači, potrka na vrata in vstopi. Pišem torej zato, da bi vi poslušali.
Kljub težavam današnjega sveta, ki so druge in vse bolj “konkretne”, pa je tako početje na neki način nehvaležno. Največ besed človek trosi takrat, ko mora zapolnjevati vsebinski manko, ko se mora opravičevati, se lagati, kompenzirati. Za najbistrejše reči sta dovolj pogled in bistvena besedica, ki zadene bistvo. Analogija med hribi in glasbo je prav primerna. Ko sedim na produ Soče, tam visoko v Trenti, mi niti na misel ne pade, da bi čvekal ali besedičil. Estetski užitek je tako (po) poln, da ga lahko “ubesedim” samo s koncentrirano tišino, v kateri je zapisano več, kot bi lahko kdarkoli povedal. Za glasbo velja podobno, če je seveda na “nivoju” tiste smaragdne barve.
To je tiho spoštovanje, ki ga zasluži novo poglavje v kipeči zgodbi simbola severnoirske glasbe, Vana Morrisona. Avgusta 1945 rojeni kantavtor, pevec in instrumentalist iz Belfasta je namreč pri založniškem olimpu Blue note izdal svoj petintrideseti studijski izdelek, avtobiografsko ploščo “Born to sing: no plan b”! Kaj bi lahko “mul'c” sploh povedal o njem, ko je pri takih velikanih banalnost komentarja skoraj neizbežna. Lahko samo poročam. Neizbrisen pečat ene največjih plošč moderne glasbe “Astral weeks”, ki je izšla leta 1968, nas v novem poglavju sploh ne moti, saj pri 68 letih deluje sveže, neobremenjeno, pristno. Album, ki se spogleduje z jazzom, folk in pop glasbo, soul in r'n'b-jem, je ob izidu takoj stopil na 10 mesto lestvice Billboard 200. Morrisonov umetniški korpus dokazuje brezmejen talent in navdih, zaradi katerih lahko novi Born to sing uvrščam med summe njegove diskografije.
Objema nas okrogel, harmonično večplasten in aranžmajsko členovit zvok, ki ne zapada v najstniško preizkušanje mišic. Vsak zvočni segment pušča “dovolj” zraka ostalim, kar se kaže v lepih instrumentalnih dialogih. Vajeti igre drži vokalna linija, izkušena in preizkušena, Van pa poprime še za klavir, kitaro in saksofon. V svoji prepoznavni samotarski drži se loteva neoliberalnega opustošenja sveta, a všeč nam je prav zato, ker ni mračnjaštva, uničevanja. Plošča je od uvodne Open the door (to your heart), preko naslovne Born to sing in klubske Close enough for jazz vselej lahkotna, pozitivna, konstruktivna.
Kako prav ima naš urednik, glasbeni in enogastronomski gurman, ki primerja Vana z vinom: čim bolj se stara, tem boljši je.
Jernej Šček

13.12.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!