V Sloveniji nova vlada ali pa predčasne parlamentarne volitve
Ob pripravljanju tega prispevka še ni gotovo, ali bo mandatarki Alenki Bratušek uspelo v ustavno določenem petnajstdnevnem roku sestaviti novo slovensko vlado levosredinske zasnove in programa. Politično malo izkušena, vendar pa odločna in ambiciozna gospa težko usklajuje zelo raznovrstne strategije in načela strank, ki bi sestavljale novo koalicijo v vladi in državnem zboru. Te namreč v sedanjem obdobju povezujejo zgolj nasprotovanje desnosredinskemu polu slovenske družbe in politike in pa nestrpnost, pogosteje celo sovraštvo do njenega voditelja, Janeza Janše. Razmere, kakršne so zdaj, nakazujejo dve možnosti za vsaj začasen razplet dogajanja. Ali bo novi premierki uspelo poenotiti koalicijo in sestaviti novo vlado ali pa bo potrebno razpisati nove predčasne parlamentarne volitve. To je bila tudi glavna zahteva t. i. četrte vseslovenske ljudske vstaje, ki so jo uprizorili prejšnjo soboto v Ljubljani. Njene razsežnosti so organizatorji poizkušali ponazoriti z velikima napisoma Vstaja, ki so ju postavili na Sabotinu ob meji z Italijo in na Ljubljanskem gradu.
Sicer pa zamišljena koalicijska pogodba strank mogoče nove vlade, to je Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Demokratične stranke upokojencev (DESUS) in Državljanske liste, vsebuje enajst različnih zavez za premaganje sedanje vseobsegajoče krize v Sloveniji ter za njen prihodnji razvoj. Vendar so nekatere vsaj za zdaj videti nerealne in neuresničljive. Država nima denarja za izvedbo novih velikih projektov v gospodarstvu, ki jih napoveduje Alenka Bratušek. Slovenija bo letos za povračila prejšnjih kreditov, vključno z obrestmi, in za financiranje sprotnih nalog in potreb za delovanje države potrebovala vsaj 4 milijarde evrov novih kreditov. Ti pa so odvisni od pogojev, izbir in pripravljenosti mednarodnih finančnih ustanov. Ob zelo kritičnem stanju na področju javnih financ pa je težko verjeti, da bi novi vladi uspelo učinkovito posredovati v državnih bankah, to je v Novi ljubljanski banki, Novi kreditni banki Maribor in v A banki, kjer ugotavljajo veliko zlorab in korupcije. Ni znano, kakšno je resnično stanje v omenjenih bankah, ki kar naprej poslujejo z izgubo. Znan pa je podatek, da so omenjene banke v državni lasti v prejšnjih letih odobrile za več kot 7 milijard evrov t. i. političnih kreditov, v precejšnji meri vplivnim osebam z “lepimi očmi raznih barv”. Alenka Bratušek zagotovo ve, da so bila med prejemniki takih posojil tudi imena iz strank nove vladne koalicije. Zlorabe in druge vrzeli in pomanjkljivosti v poslovanju bank bo ugotavljala posebna preiskovalna komisija državnega zbora, ustanovljena pred nekaj dnevi. Ob njeni predstavitvi pa so se pojavila pričevanja, ki uradno sicer niso bila potrjena, da v bankah uničujejo listine z imeni oseb, ki so prejele t. i. politične kredite, in z imeni bančnih funkcionarjev, ki so posojila odobravali.
Alenka Bratušek sestavlja vlado pod pokroviteljstvom Zorana Jankovića, osumljenega korupcije, ki je “zamrznil” svojo funkcijo predsednika stranke Pozitivna Slovenija. Ob izjavljanju, da je v Sloveniji potrebno umiriti politične strasti, jih sama ohranja in spodbuja. Ni opustila zlobnega besednjaka zoper Janeza Janšo, ki po njenem vzbuja strah med Slovenci, hkrati pa grozi, da bo nova vlada izvedla politične čistke in obračunala z nasprotniki v desnosredinskem taboru. Molči pa o sumu, da je goljufala v pisnem izpitu za dosego akademskega naslova magistrica, pridobljenega na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dokazov o goljufiji je več, o plagiatorstvu pa je prepričanih več znanih ljudi iz slovenskih akademskih krogov. Alenka Bratušek, kot zapisano, o zadevi molči, javna občila pa primer le redko in bežno omenjajo. Premierka je pred 8. marcem, praznikom žensk, v oddaji Odmevi na javni TV, govorila o vsem mogočem, tudi o tem, kako v pogajanjih za novo vlado sodeluje z moškimi, toda voditeljica oddaje dr. Rosvita Pesek ni izrabila priložnosti, da bi jo kaj vprašala tudi o njenem magisteriju. Najbrž nikoli ne bo jasno, ali se je tega bala ali pa ji uredniki Odmevov vprašanja o sumu plagiatorstva v magistrskem delu nove predsednice vlade niso dovolili postaviti. Prof. dr. Matej Makarovič, dekan Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je v kolumni, objavljeni v novi številki tednika Demokracija, zapisal, “da se v magistrski nalogi že v povzemanju posameznih tujih misli brez navajanja virov, še toliko bolj pa v dokazanem kopiranju celih odstavkov besedila brez navajanja virov, v akademskem svetu reče plagiatorstvo. Zanimivo bo videti, kaj bodo temu rekli na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je Alenka Bratušek opravila magisterij”. Javna občila v Sloveniji javnosti tudi niso obvestila o pismu, ki ga je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žiga Turk, očitno spodbujen s primerom nove premierke, poslal visokošolskim ustanovam in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V njem jih je opozoril “na primere domnevnega ponarejanja spričeval, goljufanja pri izpitih ter prepisovanja v diplomskih in magistrskih delih s strani politikov. Vse to namreč meče slabo luč na visokošolsko izobraževanje v Sloveniji”.
K umiritvi političnih strasti bi Alenka Bratušek lahko več prispevala tudi sama. Denimo s tem, da bi se poistovetila z razmišljanji naše in mednarodne vrhunske smučarke Tine Maze ob razglasitvi za najbolj uspešno Slovenko v letu 2012. Dejala je tudi tole: “Mi Slovenci smo tako dobri ljudje in toliko srčnosti je v nas, da je škoda, ker ne izkoriščamo bolj svojih sposobnosti. Predvsem v sedanjem času dokazujem vsej Sloveniji, da z nepravilnim razmišljanjem na nekaterih področjih ne moremo doseči uspehov. Manjka nam sporazumevanje, da bi se lahko med seboj več dogovorili”. Gospa Alenka Bratušek je v govoru po izvolitvi za novo premierko zagotovila, “da bo v Sloveniji z nastopom nove vlade konec delitev, zaničevanja, žalitev in strahu”. Vendar obljube glede delitev ne uresničuje. Premierka se kljub prejetemu vabilu ni udeležila slovesne maše v ljubljanski stolnici v zahvalo papežu Benediktu XVI. za njegovo delovanje. Svoje odsotnosti tudi ni opravičila. V slovenskem katoliškem tedniku Družina so se oglasili z mnenjem, “da njeno odsotnost razumemo kot opredelitev, da za katoličane nima časa”.
Življenje pa se kljub stiskam in težavam, ki jih povzročajo sedanje razmere, nadaljuje na ustaljen in v slovenski preteklosti preverjen način, in v tem je najbrž tudi njegov čar. Približuje se vrhunec proslav, zaznamovanj in obeleževanj ob 300. obletnici tolminskega kmečkega upora ali, kot mu pravijo v Tolminu, “tminskega punta”. Gre za dogodek, ki je močno zaznamoval preteklost in življenje Slovencev, posebej v zahodnem delu narodnega ozemlja. Spominjamo, da je bil največji spopad med tolminskimi kmečkimi uporniki in oblastjo v mesecu maju leta 1713. Končal pa se je z njihovim porazom in usmrtitvijo enajstih vodilnih upornikov na Travniku v Gorici. To se je zgodilo 20., 21. in 23. aprila leta 1714. V spomin na ta tragični dogodek pripravljajo pohod od Tolmina do Travnika v Gorici. Maša zadušnica za usmrčene voditelje tolminskega upora bo v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku. Banka Slovenije je 300. obletnico tolminskega kmečkega upora zaznamovala z izdajo serije zbirateljskih kovancev.
Marijan Drobež
Preberi tudi
