Dve sodobni slovenski drami v enem večeru
Krstni uprizoritvi dramskih besedil Prva beseda je mama in Vranica
Na mali sceni ljubljanske Drame sta letos zaživeli krstni uprizoritvi dveh dramskih besedil sodobnih slovenskih dramatičark, Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek. Gre za besedili, ki sta bili nagrajeni na Draminem natečaju za izvirno dramo, obe je na oder postavila režiserka Brina Klampfer Merčnik. Zanimiv in morda nekoliko vprašljiv je koncept, da sta uprizoritvi predstavljeni kot diptih; ogledali smo si ju v istem večeru z vmesnim petnajstminutnim odmorom. Čeprav velja, kot piše na predstavitveni strani, da obe drami “prek kompleksnih zgodb, komentarjev in zanimivih situacij razpirata vprašanje materinstva”, gre vendarle za zelo različni predstavi, kar poudari tudi režija.
Zgoraj citirani opis velja predvsem za prvi del diptiha, Prva beseda je mama, v katerem se nizajo prizori raznolikih družinskih situacij, osrediščenih na vlogo mlade ženske oz. mame. Močna točka predstave je zlasti uigrana igralska zasedba. Izstopata Klemen Janežič in Tina Vrbnjak, ki v enem od osrednjih prizorov iz niza zamenjata vlogi: Janežič upodobi mamo, ki skorajda samostojno skrbi za dva otroka in si obenem prizadeva, da ne bi popolnoma zanemarila akademske kariere, Tina Vrbnjak pa nastopi v vlogi njenega prezaposlenega ter pogosto odsotnega in nerazumevajočega moža. Odlična je tudi mlada gostujoča igralka Kaja Petrovič, ki nadvse učinkovito odigra vlogo otroka. Menjava moške in ženske vloge učinkovito poudari sporočilo: sodobna družba je še vedno veliko manj prizanesljiva do žensk kot do moških. Obenem občasno sproži komični učinek, ki se dobro poda k režijski zasnovi: z občasno uporabo satire ublaži soočenje z zahtevnimi tematikami, kot so splav, različne oblike nasilja, čustveno izsiljevanje.
Še bolj čustveno nabita pa je druga predstava, Vranica, ki sloni skorajda izključno na dialogih s temu primerno minimalistično scenografijo. Enodejanka se odvije v čakalnici veterinarske ambulante, kjer na svojega ostarelega psa čaka mlad par. Iz pogovorov med Piko in Oskarjem postopoma odkrivamo njuno preteklost, ki jo je zaznamovala velika bolečina. Čeprav je drama razmeroma kratka, nam oba lika močno priraseta k srcu, k čemur veliko prispeva izvrstna interpretacija Eve Jesenovec in Benjamina Krnetića, zagotovo pa tudi kakovost dramske predloge, ki zelo dobro stopnjuje napetost med njima, predvsem pa nam ju učinkovito razkriva skozi podtekst in nikoli ne zdrsne v razlagalnost ali moraliziranje.
Prav polnokrvnost likov in pristnost odnosa iz Vranice pogrešamo pri prvi drami iz diptiha: vsaka izmed zgodb, ki sestavljajo pisani kolaž Prva beseda je mama, bi se lahko razvila v zanimivo celovečerno dramo, v tej obliki pa zaradi preobilja nerazvitih likov daje občutek, da gledamo le nizanje sloganov o preseganju patriarhata. Tako Tjaša Mislej kot Pia Vatovec Dirnbek razpirata pomembna vprašanja: druga jih skozi intimno zgodbo para poglobljeno razišče, prva pa se marsičesa samo dotakne, saj je tem enostavno preveč, da bi jim naklonila zadostno pozornost. Pri tem ji ni v pomoč niti režija, ki pospešeno skače iz prizora v prizor, zaradi česar se je vanje še težje vživeti.
Režijsko-dramaturški par Brine Klampfer Merčnik in Eve Kraševec sicer posrečeno prikaže hektičnost današnjega družbe, v katerem zlasti ženske težko žonglirajo z vsem, kar se od njih pričakuje. Premišljeno deluje tudi scenografija Vasilije Fišer, ki z minimalnimi posegi predrugači prizorišče in ravno zato omogoča hitre, a kljub temu jasne prehode.
Da je osrednje slovensko dramsko gledališče v repertoar končno vključilo nagrajena besedila z natečaja, je vsekakor dobra novica za že dolgo podhranjeno slovensko dramatiko. Dragoceno je tudi, da sta obe izvirni besedili objavljeni v gledališkem listu, kar je še ena v vrsti letošnjih novic, ki vzbujajo upanje, da se odnos do dramatičark v slovenskem prostoru vendarle izboljšuje: pred nedavnim je založba Goga objavila zbirko štirih dram mlade avtorice Urše Majcen, Cankarjeva založba pa je v letošnji program vključila zbrana dela Katarine Morano. Kot zanimivost naj omenimo še, da je večkrat nagrajena dramatičarka Tjaša Mislej nekatere zgodbe iz drame Prva beseda je mama vključila tudi v svoj kratkoprozni prvenec Ocean na steni, ki je nedavno izšel pri Mladinski knjigi.
