V primežu gospodarskega preobrata
Politično, ekonomsko in vojaško zavezništvo med ZDA in Evropo, ki je bilo dolga leta temelj zahodne hegemonije v svetu, se zaradi carinske vojne, ki jo je v prejšnjih tednih sprožil nepredvidljivi Donald Trump, krha. Čeprav tovrstne napetosti med ZDA in EU niso nove, pa ostra retorika maščevalnega predsednika, ki v prvih mesecih drugega mandata v Beli hiši po diplomatski poti ni dosegel pričakovanih uspehov, kaže na vse večjo nevarnost poglabljanja te vojne, katere posledice bi lahko segle daleč preko Atlantika – vse do podjetij in gospodinjstev v vsakem kotičku sveta. Kajti blaginja, v kateri živimo, ne bi bila mogoča brez globalne trgovine.
Trumpova logika temelji na doktrini “America First”, ki je v svetovni trgovinski sistem prinesla razpoke že v njegovem prvem mandatu. S ponovno uvedbo carin (tudi) na evropske izdelke želi zaščititi ameriške delavce in industrijo, a obenem tvega, da sproži verižno reakcijo povračilnih ukrepov, ki bi lahko zamajali krhko ravnotežje svetovne ekonomije; ta pa je že hudo obremenjena z inflacijo, energetsko krizo in posledicami pandemije.
V tem trenutku se zdi, kot da Trump najbližje zahodne zaveznike vidi kot sovražnike. Evropska unija, zgodovinska ameriška zaveznica, je zato na Trumpovo retoriko in njegove poteze odgovorila z jasnim sporočilom: enostranske odločitve, ki škodujejo večstranskim dogovorom, bodo imele posledice. Čeprav bi spor najraje rešili po diplomatski poti, v Bruslju vendarle pripravljajo protiukrepe. Za zdaj še ni jasno, kaj vsega bo prinesla “ekonomska revolucija”, ki jo obljublja 78-letni tajkun, a zgodovina uči, da so trgovinske vojne vse prej kot predvidljive, da carine niso gonilo razvoja, obratno, proizvajajo recesijo. In da nobena carinska vojna doslej še ni imela zmagovalca. Samo čas bo pokazal, ali gre za resnične namere ali pa samo za pogajalsko taktiko in kazanje ameriških mišic. ZDA si ostra pogajanja sicer lahko privoščijo, vprašanje pa je, ali Trump v resnici verjame, da bo trgovinska vojna prinesla blaginjo. Kaj so njegove resnične namere, je zaradi kaotičnosti in nedoslednosti njegovih izjav v tem trenutku težko napovedati.
Globalni pretresi, ki jih povzroča nova geopolitična napetost, že rušijo občutljivo ravnotežje mednarodne trgovine in se ne kažejo le na borzah, ki so naravnost strmoglavile in v ponedeljek doživele enega najhujših šokov zadnjih let. Na udaru so tudi mala in srednje velika podjetja, ki so del čezatlantskih dobavnih verig. Cene izdelkov bi se lahko občutno zvišale, kar bi prizadelo potrošnike in okrepilo inflacijske pritiske. Hkrati pa bi zaostritev trgovinskih odnosov lahko spodbudila iskanje alternativnih trgov, kar bi dolgoročno spremenilo strukturo svetovne trgovine.
Tudi za gospodarstvo naše dežele in Slovenije, ki sta vpeti v evropski izvoz in globalno ekonomijo, to pomeni potrebo po previdnosti in strateškem razmisleku. Tudi naša podjetja lahko namreč kaj kmalu občutijo posledice že ob prvih korakih zaostrovanja.
V času, ko svet potrebuje sodelovanje, se žal spet pogrezamo v logiko konfrontacije in nevarno merjenje moči. In vendar je prav zdaj trenutek za razmislek o tem, ali naj gospodarska politika za dobro vseh temelji na zapiranju meja ali morda na čem drugem.
