V Mačkoljah so ob dnevu slovenske kulture s stripom počastili Srečka Kosovela

Člani Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje vsako leto skrbno obeležijo dan slovenske kulture ter z zanimivimi pobudami opozarjajo na pomen slovenske besede, kulture in skrbnega ohranjanja korenin, ki so ključni za nadaljnji razvoj slovenske skupnosti v Italiji.

Letos so dogodek pripravili v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah v nedeljo, 22. februarja. Naslovili so ga Od konsa do stripa in priložnost izkoristili, da bi ob dnevu slovenske kulture počastili tudi velikana slovenske poezije Srečka Kosovela, čigar stoletnico smrti obhajamo letos.

Na dogodku so sodelovali ustvarjalci stripa SrečkoNstrip – avtor Žiga X Gombač, ilustrator Jaka Vukotič in založnik založbe Škrateljc Uroš Grilc.

Program je glasbeno obogatil MePZ Mačkolje pod vodstvom letošnjega novega dirigenta Manuela Purgerja. Ob uvodu je zazvenela slovenska himna, zbor pa je zapel še narodno Pri farni cerkvici, ljudsko Pozimi pa rožice ne cveto in Moja mati pravi. Poseben pečat dogodku je dodalo tudi branje Kosovelovih pesmi, ki jih je interpretirala Nina Peče Grilc, soustanoviteljica založbe Škrateljc.

“Stripovsko delo se dotakne vseh Kosovelovih ustvarjalnih svetov – od lirike Krasa do ekspresionizma, konstruktivizma in futurizma. Pesnikova poezija v stripu zazveni izjemno tankočutno, ilustracije pa so v idealnem sozvočju z originalnimi verzi in dodanimi dialogi. Strip poezijo skozi izvirno risarsko estetiko približa sodobnemu bralcu, mladim in odraslim, tako vsebinsko kot čustveno,” je v pozdravnem nagovoru poudaril domačin in odbornik SPD Mačkolje Jakob Tul.

V imenu pokrovitelja večera, Slovenske prosvete, je prisotne pozdravil njen predsednik Tomaž Simčič. Čestital je društvu za zvestobo slovenskemu jeziku in krščanskim vrednotam ter izpostavil pravilno izbrano temo dogodka, strip in obeležitev Kosovelove ustvarjalnosti. Ob tem je citiral besede prof. Alojza Rebule, da je Kosovel “eden največjih lirikov na svetovni ravni, ne le v slovenskem prostoru”.

O pomenu stripa je spregovoril založnik Uroš Grilc, ki je opozoril, da je strip pogosto razumljen kot manjvreden, a je danes njegova zlata doba, saj je izjemno priljubljen med vsemi generacijami, ker jih očitno nagovarja. Pojasnil je, kako so se pri založbi lotili stripovske obravnave literarne klasike in kakšen odmev so doživeli Cankarjevi stripi. Poezija in strip sta nenavadna kombinacija, a delujeta, je še dodal in predal besedo avtorju besedila Žigi X Gombaču, ki je osvetlil navdih za nastanek stripa in poudaril pomen jezika: “Jezik nas povezuje. Vsaka beseda ima svojo težo, svoje mesto in svoj zven.” V strip je avtor vključil simbol pikapolonice, ki poleti prileti na Kras in nagovori Kosovela – kot prispodobo umetniškega navdiha, ki se prenaša med generacijami. Spregovoril je tudi o tem, da je poezija danes pogosto potisnjena ob stran, čeprav igra ključno vlogo v najbolj osebnih in ranljivih življenjskih trenutkih. Za vizualni del zgodbe je poskrbel ilustrator Jaka Vukotič, ki je povedal, da je motive in asociacije črpal tako iz Gombačevega scenarija kot iz številnih Kosovelovih pesmi, tudi tistih, ki niso vključene v strip.

Strip, ki so ga predstavili v Mačkoljah, je torej lep način, kako se približati svetu Srečka Kosovela – pesnika, čigar misli so še danes presenetljivo aktualne – in obenem počastiti moč poezije ter njeno mesto v sodobnem kulturnem prostoru.