V Kraški hiši so odprli razstavo Borisa Gustina z naslovom "Mehko in nežno, a krepko"
Nevsakdanja umetniška dela Borisa Gustina in glasba harmonike Aleksandra Ipavca so v petek, 18. julija, privabili številne domačine in obiskovalce iz širše okolice v očarljivo okolje Kraške hiše, kjer so odprli razstavo z naslovom Mehko in nežno, a krepko.
Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus, ki je poudaril, da je odprtje razstave vedno lep kulturni trenutek, pravzaprav praznik. Še posebej slovesno pa je, kadar razstavo odpira domačin. Korenine Borisa Gustina namreč izvirajo z Repentabra.
Gustin ima tehnično izobrazbo, kar pojasnjuje njegovo natančnost in skrb za izvedbeno dovršenost, tako, ki jo omogoča le dobro poznavanje tehnik, od priprave do končne izvedbe. “Razstavljalec je ročno spreten, natančen, metodičen, dovršen, informatično podkovan in sistematičen, zato je lahko vsa svoja znanja prelil na dragoceno podlago, kot je svila,” je ob odprtju povedal prof. Boris Grgič, ki je umetnika tudi predstavil.
“Ko je Boris začel eksperimentirati z barvanjem svile, se ni zadovoljil z batik tehniko, ki daje izdelkom zanimiv šarm zaradi prelivanja barv, a je pri tem rezultat večinoma slučajen, nepredvidljiv in neponovljiv. Raje se je odločil za zavestno oblikovanje rut z izbrano motiviko, posebnim tipom svile in natančnim nanašanjem barv,” je nadaljeval Grgič. Dodal je, da je Gustin hitro spoznal, da morajo biti določene investicije tudi cenovno vzdržne, zato se je odločil za ročno barvanje ob uporabi smole Gutta. Ta omogoča zapiranje barvnih površin v t. i. “barvne otoke” in s tem natančen nanos barvil.
Grgič je nato razložil, kako sta z umetnikom zasnovala postavitev razstave in kako jo lahko obiskovalec “bere”. Razstava je razdeljena na tri dele: najstarejša dela so razstavljena na dvorišču, nekoliko mlajša pred vhodom v galerijo, najnovejša – v črno-beli tehniki – pa so na ogled v sami galeriji Kraške hiše.
V začetni fazi se je avtor posvetil klasičnim vzorcem in šale barvno preoblikoval v dovršene okrasne modne dodatke. Živo obarvane napete rute, razstavljene levo od vhoda, učinkujejo kot samostojna likovna dela. Portreti, predstavljeni na svili kot slike, so na podlago pritrjeni le z iglicami – dovolj je, da jih odstranimo, in slike postanejo nosljive rute.
V novejšem ustvarjalnem obdobju barvno prelivanje zamenjuje odločnost črno-bele tehnike, kar delom daje poseben značaj. Navdihnjen z osebnostmi kulturne scene sedemdesetih let umetnik uporablja fotografske reminiscence slavnih obrazov, ki jih prepleta z informatično oblikovanimi geometričnimi teksturami ter dopolnjuje z grafemi, ki celoto likovno obogatijo, je še pojasnil kritik.
Ob zaključku odprtja je prisotne nagovoril tudi umetnik Boris Gustin, ki se je iskreno zahvalil organizatorjem ter vsem, ki so prispevali k nastanku in postavitvi te in drugih razstav.
