Strašna letošnja suša bo hudo prizadela kmete!

Posledice suše mejijo na naravno nesrečo
Na območju Vipavske doline ni deževalo že skorajda tri mesece, tudi spomladanske in zimske padavine so bile dokaj borne, posledice suše pa se bodo čutile tudi prihodnje leto. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Cvetko Zupančič je po poročanju Slovenske tiskovne agencije v Šempetru pri Gorici že pred dnevi  ob tem pozval k solidarnostni pomoči med pridelovalci in izpostavil, da posledice suše mejijo na naravno nesrečo.

Začeli so z zbiranjem podatkov, kje v Sloveniji je bilo pripravljene več krme za živali od tamkajšnjih potreb, da bi z viškom lahko pomagali tam kjer je suša najbolj prizadela kmete. “Vendar bo težko, saj suša v letošnjem letu ne prizanaša nobenemu delu Slovenije in zato že meji na naravno nesrečo,” je še dejal Zupančič. Za zagotavljanje pridelave hrane bi nujno potrebovali kakovostno namakanje tudi v zgornjem delu Vipavske doline. Tudi v zadrževalniku Vogršček ni več veliko vode. Potreben je temeljitega popravila, projekti so pripravljeni, nekje bo potrebno dobiti tudi denar za sanacijo nujno potrebnega vodnega vira za namakanje. Suša je najbolj prizadela pridelovalce na Ajdovskem in Vipavskem, k temu je zaradi velikega izsuševanja pripomogla tudi burja.

Na KGZ Nova Gorica ocenjujejo, da bo zaradi suše največji izpad na koruzi, sadju, vrtninah in travinju. Prizadetih je namreč kar 40.400 hektarov travnih površin. Marsikje zato niso opravili niti drugega odkosa trave, zato bo v jesenskih mesecih primanjkovalo krme za živino. Na Tolminskem zaradi pomanjkanja paše zato že razmišljajo o skrajšanju pašne sezone po okoliških planinah, krmo za živali pa bodo morali dokupiti.

Najhuje se bo suša poznala pri letošnji letini koruze. Te skorajda ni, kmetje so jo začeli predčasno silirati in tako poskušajo rešiti vsaj to, kar se rešiti še da. Če ne bo dežja bodo prizadeti tudi vinogradi, kjer se bliža začetek trgatve, in sadovnjaki, kjer so zaradi suše začela odmirati tudi že sadna drevesa.

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) poziva vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, saj zaradi suše povsod primanjkuje vode.

Na Primorskem, kjer že od lanskega oktobra ni bilo obilnejšega dežja, je pomanjkanje vode največje, zaradi suše in burje, ki jo še povečuje. Skromne so bile padavine v tem obdobju tudi v večjem delu osrednje Slovenije ter v pasu proti jugovzhodnem delu, kjer je padlo od 50 do 100 milimetrov.

Razen nekaj krajevnih ploh v soboto in predvidoma v sredo, omembe vrednih padavin vsaj do 20. avgusta ne bo. Spet bo pritisnila vročina, od sredine tedna naprej bodo najvišje temperature po nižinah ponovno nad 30 stopinj Celzija.

Alarmantno stanje v kmetijstvu na območju Mestne občine Nova Gorica
Suša neizprosna
Župan Mestne občine Nova Gorica je minuli konec tedna obiskal pet kmetov z območja Mestne občine Nova Gorica. Na kmetijskih provršinah si je ogledal, kakšne so trenutne posledice suše. Kot so mu poročali kmetje, je ponekod stanje zares katastrofalno, saj je pridelek uničen v celoti. Kmetje poudarjajo, da so se neugodne razmere začele že v začetku leta z orkansko burjo, nadaljevalo se je s spomladansko pozebo, nato ponekod s točo, vse skupaj je kronala še suša, ki jo nenehno spremlja veter, kar dodatno izsušuje zemljo. Kmetje obupujejo, saj vode za namakanje ni, zaradi uničenega pridelka pa ne vedo, kako bodo nahranili živino.

V Sadjarskem centru v Biljah so županu povedali, da je stanje hudo in da drugega odkosa trave skorajda ni. Suša bo pustila posledice tako na sadnem drevju kot na vinski trti, ki bodo opazne še nekaj let. V centru pristojni posebej opozarjajo na neizkoriščen zadrževalnik Vogršček. Če bi ga primerno usposobili, bi lahko rešili veliko pridelka. Opozarjajo na neodzivnost države in na dejstvo, da ni naprednega načrtovanja razvoja kmetijstva. Da je stanje še hujše, se v zadnjih desetih letih suše kar kopičijo, kmetom pa je zmanjkalo rezerv. Župana so prosili, da pomaga pri opozarjanju na problem Vogrščka in pozove k načrtovani kmetijski politiki.
Na kmetiji Radovana in Dimitrija Benka v Spodnji Branici imajo 200 glav živine. Stiska je velika, saj jim je suša uničila že skorajda ves pridelek, ki bi ga namenili za krmo živali, tako da se sprašujejo, kako bodo zmogli, saj bodo morali vso krmo kupiti. V bližnjih Steskah se vinar Davorin Colja ubada s posledicami suše na vinski trti. Nad Taborom ima vinograde Slejko Davorin. Proti suši se poskuša boriti z odpornimi sortami vinske trte. Manj odporne sorte so suši že zdavnaj podlegle. Zdi se, kot da je mesec oktober. Listi so posušeni in žalostno molijo z rastlin. Trava je popolnoma izsušena in rjava.
Župan je v Ozeljanu obiskal Marka Mladovana. Ogledala sta si polje koruze, storži so skorajda prazni. Krme letos ne bo. Marko ne ve, kje bo dobil potrebna sredstva za nakup krme. Dodatno ga bremeni plačevanje najemnine za zemljo, ki jo je najel pri Skladu kmetijskih zemljišč. Marko poudari, da sklada ne zanimata suša in količina pobranega pridelka, najemnino zahteva ne glede na letino. Tudi on pove, da ga pestijo vremenske težave, ki so se začele že v začetku tega leta. Na tem območju je bila burja najmočnejša in je povzročila veliko škodo na kmetijskih zemljiščih. Že v obnovo zemljišč je moral vložiti veliko sredstev. Sledila je pozeba, pa toča in nazadnje suša. Dodatno škodo povzročajo divji prašiči, ki so ponekod uničili tudi polovico pridelka. Pravi, da mu ni problem delati, vendar morajo tudi na državni ravni razumeti, da morajo biti za kmete taki pogoji, da bodo sploh lahko preživeli. Boji se, da kmetje sčasoma ne bodo več zdržali tako težkih pogojev. Že zdaj nekateri zapuščajo kmetijstvo, sprašuje se, kako bo v prihodnje. Ob vsem tem poudari, da je ironično poslušati pozive k samooskrbi in kmetovanju.
Župan je ogled kmetijskih površin zaključil na planoti in sicer pri sirarju Silveriju Fabijanu v Batah. Tudi njemu je suša praktično vzela vso krmo. Z županom sta si ogledala skromno količino sena v skednju, do prihodnjega leta pa mora nahraniti 40 glav živine. Opravil je zgolj prvo košnjo, drugega odkosa praktično ni. Tudi on ne ve, kje in s čim si bo zagotovil krmo za živali.
Župan Matej Arčon poziva pristojne na državni ravni, da že končno razrešijo problem Vogrščka in ga usposobijo za namakanje. Obenem poziva tudi Sklad kmetijskih zemljišč, da razmisli o znižanju oziroma odpravi najemnin za tiste kmete – najemnike sklada, ki jih je letos suša najbolj prizadela. O nadaljnjih ukrepih se bo Arčon pogovoril tudi s sosednjimi župani prav z namenom, da s skupnimi močmi zahtevajo od države pristop k aktivni kmetijski politiki, da ne bo ponovno potrebno zvoniti po toči.

Skoraj tri mesece že ne dežuje na Goriškem, na Krasu in na Vipavskem, kar ima za posledico eno najhjuših suš zadnjih desetletij.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme