Počivaj v miru, naš dragi Marijan!

Z globoko žalostjo sporočamo, da je danes zjutraj, v četrtek, 12. novembra 2026, le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu, po nenadni slabosti umrl g. Marijan Markežič, neutruden duhovnik in prosvetni delavec.
Rodil se je 10. novembra 1951 v Pregari pri Kopru. Božjemu klicu je sledil z vsem srcem in junija 1976 v koprski stolnici iz rok škofa msgr. Janeza Jenka prejel zakrament mašniškega posvečenja. Letos poleti je z veliko hvaležnostjo v krogu številnih vernikov praznoval zlato mašo. Svoje prve pastoralne korake je kot kaplan naredil v domačem Kopru in v Trnju, kjer je z mladostno vnemo tkal vezi z ljudmi in deloval na različnih področjih. Življenje ga je leta 1979 pripeljalo na Goriško, kjer je takoj našel svoj drugi dom. Najprej je postal kaplan v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici. Kot župnijski upravitelj v Gabrjah in v Sovodnjah ob Soči je bil blizu ljudem v njihovih radostih in preizkušnjah, zato je bila njegova inkardinacija v Goriško nadškofijo leta 1984 naraven izraz njegove popolne predanosti krajevni Cerkvi. Zaupane župnije je vodil z modrostjo, gorečo delavnostjo in odprtim srcem: leta 1996 ga je nadškof p. Anton Vital Bommarco imenoval za župnika v Sovodnjah ob Soči, leta 2004 pa mu je nadškof msgr. Dino De Antoni zaupal župniji v Pevmi in Podgori. Njegova vloga povezovalca se je še posebej utrdila leta 2006, ko je postal nadškofijski delegat pastoralnega središča za slovenske vernike mesta Gorica, leta 2013 pa mu je nadškof msgr. Carlo Redaelli poleg župnije v Pevmi zaupal še župnijsko upravo v Števerjanu in na Jazbinah. Zadnja leta je skrbno vodil tudi župnijo Podgora.
G. Marijan ni bil le mašnik, temveč tudi neutruden delavec v naših ustanovah in organizacijah. Kot veroučitelj na šolah s slovenskim učnim jezikom je spremljal več generacij mladih, več let je bil duhovni asistent skavtske organizacije, od leta 1992 je bil urednik otroške revije Pastirček. S svojo preudarnostjo pa je bogatil tudi širše škofijsko življenje: v več mandatih je vodil štandreško dekanijo na Goriškem ter sodeloval v drugih škofijskih telesih. Nepogrešljiv je njegov delež v obnovi nekaterih župnišč in cerkva po vsej Goriški, sploh pa glavnih kulturnih postojank goriških Slovencev, kot so Kulturni center Lojze Bratuž, stavba na Travniku, kjer je poleg Katoliške knjigarne tudi uredništvo našega tednika, in pa zgodovinska stavba na Placuti.
Skoraj 50 let svojega plodnega delovanja je bil g. Marijan duša neštetih pobud, društev in ustanov v našem prostoru. Bil je trdna oporna točka, vedno pripravljen si zavihati rokave ali priskočiti na pomoč.
Gospod naj mu bogato povrne za vso dobroto in ljubezen, ki jo je zasejal med nami. Naj počiva v Božjem miru, njegov spomin pa naj ostane v trajen blagoslov vsem, ki smo ga poznali in imeli radi.